V nadaljevanju preberite: 

• Poslanci na predlog SDS, NSi in Resnice o odvzemu že pridobljene pravice
• Odvzem pravice glasovanja na lokalnih volitvah za tujce iz tretjih držav podpirajo tudi Demokrat
• Opozicija in zakonodajnopravna služba opozarjata, da je zakon ustavno sporen

Spremembe volilne zakonodaje so predlagali v SDS-u, NSi-ju, SLS-u in Fokusu ter Resnici, podpirajo pa jih tudi Demokrati. Z novim zakonom bi pravico sodelovanja na lokalnih volitvah izgubilo okoli 100 tisoč prebivalcev Slovenije. Predlagatelji menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na državljanstvo. Poudarjajo, da sledijo načelom večine evropskih držav, kjer tujci na lokalnih volitvah nimajo volilne pravice. Razloga, zakaj na začetku mandata odvzemajo že pridobljeno pravico pa ne navajajo. 

Nevaren precedens omejevanja političnih človekovih pravic

Predlog je sprožil ostre odzive javnosti in opozicije. Zagovornik načela enakosti je poslancem priporočil umik predloga za odvzem volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem pri nas. Ustava namreč določa, da ne le državljani, ampak prebivalci uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in da občine urejajo zadeve, ki zadevajo prebivalce občine. Slovenija je zato po njihovih navedbah že leta 2002 priznala volilno pravico tudi tujcem s stalnim prebivališčem, ki v lokalnem okolju živijo vsaj pet let. Zagovornik načela enakosti tako opozarja, da bi predlog lahko imel diskriminatorne učinke na določeno skupino tujcev.

V Gibanju Svoboda in Levici opozarjali, da se državljanom tretjih držav pravica jemlje brez argumentov. Poudarjajo tudi, da gre za ljudi, ki plačujejo davke in prispevajo k delovanju družbe. Predlog vidijo kot nevaren precedens omejevanja političnih človekovih pravic.

Da je predlagana rešitev ustavnopravno sporna, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba.

Predlagatelji menijo, da predlog zakona ni ustavno sporen

"Ustava v 43. členu govori, da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani in državljanke Republike Slovenije, da pa lahko, glede tujcev pa lahko zakon, še enkrat ponavljam, lahko določa, pod katerimi pogoji in v katerih primerih bodo tujci iz tretjih držav lahko volili v Republiki Sloveniji," pravi Andrej Kosi iz SDS, kjer menijo, da predlog zakona ni v nasprotju z ustavo.

"Izbris je ljudem odrekel pravni obstoj, nov zakon jim odpreka politični obstoj"

"Pred nami ni neka nedolžna mala tehnična spremembica volilne zakonodaje, pred nami je politična odločitev o tem, kdo sme biti del skupnosti in kdo ne. Predlagatelji želijo ljudem, ki tukaj živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke in soustvarjajo lokalno okolje, odvzeti pravico, da odločajo o skupnosti, katere del so jih politično izbrisati. Izbris leta 1992 je pomenil odvzem pravnega obstoja, ljudje so izgubili dokumente, socialne pravice, zdravstveno zavarovanje, pravno varnost. Današnjega posega s tem ni mogoče povsem enačiti, a vendarle nekaj pa je vseeno skupno. Takrat je država določeni skupini ljudi odrekla pravni obstoj. Danes ji želi odreči politični obstoj," pravi poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič.

"Za ta poseg ni nobene resne utemeljitve"

"Ljudje so dovolj dobri, da gradijo naše ceste, delajo v naših tovarnah, bolnišnicah in domovih za starejše. Niso pa dovolj dobri, da bi imeli besedo pri odločanju o skupnosti, ki jo vsak dan pomagajo graditi. Vprašajmo se, je to še demokracija? To, da ljudi deliš na občane prvega in občane drugega reda? Še posebej problematično pa je, da za ta poseg ni nobene resne utemeljitve. Nobene. Predlagatelji niso pojasnili, kakšen legitimen cilj zasledujejo, niti kakšno škodo naj bi povzročala dosedanja ureditev," dodaja Sukič.

Največ tujcev iz tretjih držav živi v Ljubljani

Spremenjen zakon naj bi bil uveljavljen že pred jesenskimi lokalnimi volitvami. "Česa takega, da bi spreminjali volilno zakonodajo tik pred volitvami, razvite demokracije ne poznajo," poudarja Sukič. Na zadnjih volitvah je glasovalo okoli 7500 tujcev iz tretjih držav v celotni Sloveniji. Največ tujcev iz tretjih držav živi v Ljubljani, okoli 10000, sledi Maribor 3250, Kranj 2000 Celje 1600 in Velenje 1400. 

"In kdo bo naslednji Romi, ženske, kdo?"

"Število, ki nikakor ne more pojasniti te politične obsedenosti, lahko pa pojasni nekaj drugega: potrebo po ustvarjanju delitev. Potrebo po sporočilu, da nekateri tujci nikoli ne bodo zares pripadali skupnosti, ne glede na to, koliko let živijo tukaj in koliko prispevajo. In temu se reče ksenofobija, temu se reče rasizem. Upravičeno se torej kar samo postavlja vprašanje, ali bi vi radi izbrisali volivce, ki ne glasujejo pravilno? Ali pa je vaš problem to, da so samo eni Balkanci? In kdo bo naslednji Romi, ženske, kdo? Vemo, demokracija ni močnejša, ko ljudem jemlje glas, demokracija je močnejša, ko ljudi vključuje, ampak to vas ne zanima. Ne zanima vas zares integracija, kajti resna integracija ne izključuje ljudi," pravi Sukič, ki je v imenu Levice in Vesne napovedala ne le glasu proti, ampak tudi ustavno presojo. 

Stevanović bi na državljanstvo vezal tudi socialno pomoč

"Najprej želimo jasno povedati, ta zakon ni usmerjen proti ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in so del naših lokalnih skupnosti, gre za nekaj drugega. Gre za vprašanje, kako varovati poštenost, preglednost in zaupanje v volitve? Volilna pravica je ena najpomembnejših političnih pravic, za to mora biti urejena jasno in odgovorno. Na lokalnih volitvah se odloča o občinskem proračunu, prostoru, vrtcih, cestah, komunalni infrastrukturi in razvoju kraja, zato je razumno, da o tem odločajo državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije, ki imajo to pravico po evropskem pravnem redu. Pri državljanih tretjih držav takšne obveznosti ni. Predlog, zato ne posega v njihovo dostojanstvo, delo ali bivanje v Sloveniji, ampak zgolj ureja politično pravico do odločanja na volitvah. S tem se zmanjšuje tudi možnost, da bi se pred lokalnimi volitvami z določenimi skupinami ljudi lahko politično taktiziralo posebej v manjših občinah, kjer je lahko že manjše število glasov, vpliva na rezultat," pa razlaga Nedeljko Todorović iz Resnice, ki bo zakon podprla. Predsednik stranke Zoran Stevanović bi šel še dlje, kot je napovedal v intervjuju za Žurnal24, bi tudi socialno pomoč vezal na državljanstvo. 

Svoboda: "Tukaj tega razloga ni!"

"Bistvo tega zakona je odvzem volilne pravice tujcem iz tako imenovanih tretjih držav, ljudem, ki v Sloveniji zakonito živijo in delajo vsaj pet let, lahko pa tudi deset ali več let, plačujejo davke, vzgajajo otroke, jih pošiljajo v naše vrtce in šole in sodelujejo v lokalnem okolju. To niso naključni obiskovalci, to so ljudje, katerih življenja so tukaj, med nami in z nami. Tem želijo stranke skrajne desnice vzeti pravico, ki jo imajo že od leta 2002, brez vsake obrazložitve, zgolj zato, ker lahko," pravi poslanka Svobode Janja Sluga. "To je teptanje ljudi in njihovih pravic. Volilna pravica je temeljna politična in človekova pravica; če jo država nekomu vzame, mora za to navesti zelo resen in ustavno prepričljiv razlog. Tukaj tega razloga ni. Na to je jasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki izpostavlja nespoštovanje ustave, nezaupanje v pravo, neenakost pred zakonom in nesorazmernost posega."

SDS: "Pri tem nikakor ne gre za izključevanje ali diskriminacijo"

"V SDS menimo, da je pravica odločati o sestavi občinskih svetov, o županih in o razvoju lokalnih skupnosti neločljivo povezana s slovenskim državljanstvom. Volilna pravica ni zgolj administrativna pravica, temveč izraz pripadnosti politični skupnosti. Državljanstvo pomeni sprejeti sprejem pravic in dolžnosti, ki jih posameznik prevzame do države in skupnosti, katere del želi biti, zato je povsem razumljivo in legitimno, da o lokalnih zadevah odločajo državljani Republike Slovenije, ter državljani držav članic Evropske unije, katerih položaj izhaja iz evropskega pravnega reda in načela vzajemnosti. Za državljane tretjih držav pa takšna podlaga ne obstaja. Pri tem nikakor ne gre za izključevanje ali diskriminacijo, državljani tretjih držav imajo v Sloveniji zagotovljene številne pravice, možnost dela, izobraževanje, socialne varnosti in tudi možnost pridobitev slovenskega državljanstva. Ko postanejo državljani Republike Slovenije, pridobijo tudi vse politične pravice, ki iz tega izhajajo," pravi Anton Šturbej iz SDS. 

SD: Gre za zavestno znižanje doseženih pravic
 

"Pred nami ni zakon, ki bi reševal kakršenkoli problem. Predlagatelji niso pokazali nobene zlorabe, niso pokazali nobene škodljive posledice obstoječe ureditve, niso pokazali nobenega javnega interesa, ki bi opravičeval poseg v eno najpomembnejših demokratičnih pravic," pravi Andreja Katič iz SD. "Smo pred odločitvijo, da z zakonodajnim predlogom zavestno znižamo že doseženo raven varstva človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Če bi bil predlog sprejet, bi Državni zbor z zakonom trajno in načrtno odvzel že priznano človekovo pravico določeni skupini ljudi. To ne bi bil posamičen ali naključen poseg, temveč sistemska in organizirana praksa države. Za to bi šlo, po sami naravi takšnega ravnanja, za sistematično kršenje človekovih pravic."

dezurni@styria-media.si