"Ta govor do konca ostaja skrivnost in ta govor je vedno tudi neke vrste presenečenje za vse politične skupine," glede današnjega letnega govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju Evropske unije pravi slovenska evroposlanka Romana Tomc (SDS/EPP). Govor predsednice Evropske komisije je eden največjih političnih dogodkov v Evropski uniji, na katerem so razkrite usmeritve in prioritete za prihodnje leto.
"Iz mojega področja bi si želela slišati večji poudarek na konkurenčnosti, predvsem pri zelenem prehodu. Vemo, da trenutno zaostajamo za Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Trenutna politika preferira kitajske tehnologije na področju zelenega prehoda, kar moramo spremeniti. Upam, da bo poudarek na zmanjševanju birokracije – da bomo stvari začeli reševati v dejanjih, ne samo v besedah. Potrebujemo hitrejše postopke. Seveda pa pričakujem tudi poudarek na obrambi, varnosti ter soočanju z ilegalnimi migracijami," pravi slovenska Evroposlanka Zala Černilec Tomašič.
"Diagnozo že imamo!"
"Osebno pričakujem, in tudi moja politična skupina, da bo dala odgovore, predvsem bolj izpostavila vprašanja kot neke prazne načrte, ki smo se jih že naposlušali. Da bo dala odgovore na to, kako bo Evropa postala bolj konkurenčna. Kako bo Evropa postala bolj varna. In kaj bodo od tega imeli ljudje. In seveda želimo jutri slišati ne samo prazne obljube, kaj vse bo komisija naredila, tudi ne diagnoze, kaj vse je z Evropo narobe. Mislim, da diagnozo imamo. Zelo dobro se zavedamo, kakšno je stanje. Mi želimo zdravilo oziroma želimo konkretne odgovore," je neposredna Tomc.
V dosedanjih govorih pred parlamentom je Von der Leyen skušala zadovoljiti večji del Evropskega parlamenta. "Pred enim letom je precej jasno začrtala nove prioritete, med katerimi sta bila vsekakor konkurenčnost in obramba. V tem letu se je izkazalo, da na obrambi so bili narejeni neki koraki v tem, medtem ko pa imamo na področju konkurenčnosti ogromne težave in se stvari zelo počasi premikajo oziroma tudi pri sprejemanju omnibusov je bilo en kup političnih zapletov, težav in se je porabilo mnogo več časa, kot se je načrtovalo. Od govora predvsem pričakujem, da bo zdaj predsednica komisije konkretizirala, a ne, kako bomo zdaj te nove prioritete začeli implementirati," prav evroposlanec Matej Tonin (NSi/EPP), ki mu je Evropski parlament včeraj odvzel imuniteto.
"Ocenjujem, da je predsednici komisije uspela konsolidacija, oziroma po domače povedano, mislim, da je njena moč zelo okrepljena. To se tudi vidi skozi delovanje posameznih komisarjev. Sam ocenjujem, da je v narekovajih postala neke vrste močan predsednik vlade, in da ostali komisarji so nekako pravzaprav raven ministrov postali v tej zgodbi. Preživela je pač vse možne poskuse zamenjave, odstranitve, zrušitve, kakorkoli to imenujemo, tako da njena pozicija je danes bistveno močnejša, kot kadarkoli," pravi Vladimir Prebilič (Zeleni).
"Ali sploh še lahko sodelujemo?"
"Moja pričakovanja glede njenega govora niso visoka. Pričakujem, da bo korekten govor. Tisto, kar so naša pričakovanja kot druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, je, da se z jutrišnjim govorom začne proces, ki se bo nadaljeval najmanj do prihodnjega januarja. Razmislek proevropskih političnih sil, v kolikšni meri, če sploh, lahko še sodelujejo glede na njihove razlike v korist Evropejk in Evropejcev. Vse, kar bo sledilo po tem govoru, je za nas ključno," pa pravi poslance Matjaž Nemec (SD/S&D).
Pritiski lobistov, NVO in aktivistov
A politiki in politične skupine še zdaleč niso edini, ki bi bili radi dosegli, da predsednica Evropske komisije naslovi njihove zahteve. Nanjo pritiskajo lobistične skupine, nevladne organizacije in aktivisti. Komu bo prisluhnila, vse do zadnjega ne bo znano, von der Leyen govor pripravlja v zelo ozkem krogu in še v zadnjih urah lahko spremeni.
V tukajšnjih krogih so tako znane predvsem splošne usmeritve, kot so dohitevanje Kitajske in ZDA na področju umetne inteligence pospešitev razvoja evropske obrambne industrije in reforma migracijskih pravil. Ekipa von der Leyen je pristojne službe Komisije zaprosila za nove statistične podatke o tem, koliko delovnih mest naj bi bilo zaradi širjenja uporabe umetne inteligence izgubljenih in koliko novih naj bi jih nastalo, je povedal eden od uradnikov, ki pozna vsebino pogovorov za zaprtimi vrati.
Po peklenskem poletju v Evropi bodo prilagajanja podnebnim spremembam pomemben del njenega nastopa, zaradi nasprotujočih stališč pa tudi najmanj konkreten. Komisija von der Leynove skuša braniti pred pritiski glede svojega cilja zmanjšanja emisij do leta 2040, hkrati pa se sooča z vse večjimi pritiski industrije in nacionalnih vlad, naj omeji gospodarske stroške zelenega prehoda.
Von der Leyen je potrdila, da bo v govoru predstavila načrte za omejitev dostopa do družbenih omrežij glede na starost. Zakonodajni predlog bi lahko Komisija predstavila naslednji dan. Vprašanje je, ali bo von der Leyen konkretno navedla starostno omejitev na 13 let.
Govor von der Leynove prihaja po krizi v Ceuti, ko je na špansko ozemlje vstopilo več deset tisoč migrantov, kar je poleti povzročilo politični pretres po vsej EU. Von der Leyen naj bi v govoru pozvala h krepitvi Frontexa, evropske agencije za mejno in obalno stražo. To bi vključevalo več kot potrojitev števila evropskih mejnih in obalnih stražarjev – z okoli 7800 danes na 30.000 – ter morebitno širitev pristojnosti in pooblastil Frontexa. Agencija bi lahko dobila tudi vlogo pri tako imenovanih centrih za vračanje v tretjih državah.
Obramba in varnost bosta prav tako pomembna dela govora. V začetku oktobra je pričakovana dolgo napovedovana varnostna strategija EU. Strategija naj bi bila prvotno predstavljena po julijskem vrhu Nata v Ankari, njena preložitev pa krepi pričakovanja, da bo von der Leyen v govoru prehitela ta dokument in predstavila nekatere njegove ključne zamisli in prednostne naloge.
Fon der lajdra - sončni kralj, samo OBLJUBE in LAŽI.
"Trenutna politika preferira kitajske tehnologije na področju zelenega prehoda," Če se obregnem samo na to. Kitajci nas zasipajo s svojo zeleno tehnologijo, v tem trenutku pa gradijo za 550 TEŠ 6, termoelektrarn na premog, ali 300 GW. Res smo norci.
Ves vrh SDS tudi tisti, ki je v Bruslju se trese od pričakovanj koliko posledic bo Slovenija še prejela potem, ko so se postavili proti volji Bruslja . Slovenija bo kaznovana kot je bila donedavno Madžarska.