Prav v dneh, ko je lani odmevala zgodba, kako so inšpektorji kaznovali oziroma na koncu opozorili gostince v Tolminu, ker na njihovih napisih ponudbe na festivalu, kjer prevladujejo tujci, ni prevladovala slovenščina, je tržni inšpektorat znova opozoril na uporabo slovenščine. V prvi vrsti morajo biti napisi namreč v slovenskem jeziku in nato poleg tega, po želji gostinca, trgovca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku.

Zakon o javni rabi slovenščine med drugim tudi določa, da pri oglaševanju različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.

Foto: Anže Petkovšek Ljubljana "Predvsem v času glavne turistične sezone se poveča tudi število prijav državljanov, ki jih motijo napisi in ponudba v tujih jezikih," so v opozorilu zapisali na tržnem inšpektoratu, ki ga vodi Andrejka Grlić, in tako vse trgovce, gostince in ostale opozorili, naj navkljub temu, da si želijo prilagoditi turistom, ne pozabijo na zakonske določbe, ki jim narekujejo uporabo slovenskega jezika. Koliko prijav so na ta račun prejeli, na inšpektoratu ne odgovarjajo, saj evidence na tem področju ne vodijo.

A dejstvo je, da postopke prejemajo prav na podlagi prijav, pa tudi v okviru koordiniranih nadzorov posameznih področji.

Inšpektorji: Kljub togim predpisom se zavedamo pomembnosti gostinsko-turistične panoge

Vodja sektorja za tehnično področje nadzora na tržnem inšpektoratu Janez Novak nam je sicer pojasnil, da na inšpektoratu razumejo področje gostinstva in turizma, zato tudi na področju uporabe slovenskega jezika v tej panogi pri opravljanju nadzorov in k izrekanju ukrepov pristopajo racionalno: "Kljub togim predpisom se namreč (tržni inšpektorat, op. a) zaveda pomembnosti gostinsko-turistične panoge, zato ne nasprotuje uporabi tujih izrazov, še posebej v turistični sezoni in na turistično bolj
obljudenih območjih, kjer bi se morali tudi domačini zavedati, da imajo od tujih turistov tudi koristi."

S podobnimi problemi se po besedah tržnega inšpektorata srečujejo tudi v drugih državah EU, kjer posameznike zaradi uporabe tujega jezika v gostinstvu in turizmu skrbi za svoj jezik, "ki pa zaradi tega ne bo izginil". Z vidika potrošništva je po navedbah inšpektorata namreč bolj kot sami napisi v gostinstvu in turizmu pomembno, da prejeme potrošnik pri nakupu izdelkov navodila za varno uporabo, kjer so ta priložena, v slovenskem jeziku.

"Tega se zavedajo tudi trgovci, zato večjih kršitev na tem področju ne zaznavamo," še odgovarja Novak.

Foto: Žurnal24 Razprodaje. Zaradi predhodnih znižanj v trgovinah ni pretirane gneče. (Foto: Nik "Only, mega value, mega price, crazy price, must go" ni dovolj razumljivo

Poleg slovenskega jezika (razen na območjih narodnih skupnosti, kjer se uporabljata tudi jezika narodnih skupnosti) je sicer pri prodaji načeloma dopustna tudi uporaba tujih besed, če gre na primer za besede, ki jih večina slovenskih potrošnikov uporablja v vsakdanjem življenju oziroma pozna njihov pomen, hkrati pa se ujemajo z vsebino oglasa. Izjema so tudi registrirane blagovne znamke.

Katere besede oziroma v kakšnem obsegu pa obveljajo za "zlahka razumljive", tržni inšpektorat odloča v vsakem primeru posebej, glede na okoliščine.

Upravno sodišče je tako na primer pritožbo podjetnika, ki ga je zaradi napisov "only, mega value, mega price, crazy price, must go" leta 2009 obravnaval tržni inšpektorat, zavrnilo in odločilo, da napisi niso "zlahka" razumljivi. Navedli so, da je za lahko razumljiv jezik mogoče šteti "jezik, ki ga potrošnik ob njegovi običajni motiviranosti, brez naprezanja ter pomoči druge osebe oziroma pripomočka hitro in pravilno razume". V razsodbi sodišče prav tako navaja, da od vseh generacij ni mogoče pričakovati, da razumejo angleško, ob tem pa še dodaja, da je potrebno pri znatnem številu prebivalstva vendarle upoštevati, da so mnogi imeli v osnovnih šolah kot obvezni tuji jezik tudi nekatere druge jezike.