Danes je edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi ni maše, ampak so zvečer le obredi velikega petka. Ti vključujejo branje poročila o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, čaščenje križa in obhajilo. Med obredi in sicer se ne uporabljajo zvonci in zvonovi, včasih so rekli, da gredo zvonovi v Rim. Zadnjič pozvonijo med slavo na veliki četrtek in potem ne vse do slave pri velikonočni vigiliji na veliko soboto zvečer. V obredu jih nadomeščajo raglje. 

Le enkrat se lahko do sitega najeste

Danes za vse katoličane velja strogi post, ki je poleg današnjega dne le še na pepelnico, to je v sredo po pustnem torku, ko se začne 40-dnevni post. Na ta dva dneva se lahko verniki le enkrat do sitega najedo, prepovedano je uživanje mesa. Strogi post je predpisan za vse med 18. in 60. letom, odpoved mesu pa za vse, starejše od 14. leta. Izjema so bolniki in nosečnice. 

Velika noč je vsako leto na drug datum, saj se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, kar pomeni, da je lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Od datuma velike noči pa so odvisni tudi veliki četrtek, petek in sobota, pepelnična sreda, ki pomeni začetek 40-dnevnega postnega časa ter vnebohod, binkošti ter praznik svetega rešnjega telesa in krvi. 

Kdaj natančno je bil Jezus križan, po zgodovinskih virih ni mogoče določiti. 

Kdaj se bo praznovala velika noč, so določili pred 1700 na nicejskem koncilu, ki ga je leta 325 sklical cesar Konstantin v kraju Nikeja ali Niceja kakih 150 kilometrov iz Carigrada, danes je to turško mesto Iznik. 

Praznovanje velike noči se je določilo na nedeljo po judovskem prazniku pashe. Po evangelijih je Jezus na veliki četrtek z učenci jedel pashalno večerjo, tako kot so Judje za pasho darovali jagnje, je Jezus novozavezno jagnje, ki se je daroval za naše grehe. 

Datum je moral izračunati Aleksandrijski nadškof in ga poslati papežu, da je ta pravočasno obvestil vse cerkve. Aleksandrijski škof je bil izbran zato, ker je aleksandrijska znanost veljala za najboljšo na področju matematično-astronomskih izračunov, navaja Wikipedia.  

Na nicejskem koncilu se je po obračunu z arijanstvom izoblikovala veroizpoved, ki jo v katoliški cerkvi po pridigi nekoliko dopolnjeno molijo pri vsaki maši. Duhovnik Arij je menil, da Jezus ni pravi bog, da ni obstajal ob vedno, ampak ga je bog ustvaril iz nič, posledično tudi Marija ni mati božja, njegov nauk pa je bil precej razširjen. Na koncilu je večina odločila drugače, zato kot je zdaj v nicejski veroizpovedi izrecno navedeno, da je Jezus "pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom". Pri maši se sicer moli nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki je bila oblikovana leta 381.

Cesar Konstantin je menda prevzel stroške potovanja in bivanja za vse navzoče škofe, sam pa se je dal krstiti šele na smrtni postelji. 

dezurni@zurnal24.si