Na podlagi diplomske naloge, za katero je leta 1997 prejela Prešernovo nagrado, jo je napisala umetnostna zgodovinarka Helena Seražin. Za nadgradnjo diplomske naloge se je avtorica odločila, ker v slovenski umetnostnozgodovinski stroki terminologija o posameznih oblikah plemiške arhitekture ni najbolje razjasnjena. ˝Ljudje poimenujejo z imenom grad gradove, dvorce, vile, graščine in palače, ločimo pa več tipov te arhitekture,˝ je poudarila na predstavitvi knjige v Gorici.

	Za obnovo propadajočih vil bi lahko naredili tako imenovani tajkuni. Jurij Paljk, zamejski novinar

Pojasnila je tudi, da imajo vile na Primorskem, ki so nastale pod vplivom sosednje dežele Beneške, v slovenski kulturni dediščini pomembno mesto, saj jih drugod po Sloveniji ni. ˝Plemiči so vile uporabljali kot poletne rezidence, kamor so se hodili zabavat in uživat,˝ je še povedala in dodala, da jo boli, ker imajo ljudje, ki danes živijo v teh vilah, malo smisla za ohranjanje kulturne dediščine. Novinar Jurij Paljk je v zvezi s tem izrazil prepričanje, da bi lahko za obnovo teh objektov veliko naredili tajkuni, ki so na Slovenskem trenutno zelo aktualni, saj gre za bogataše, ki spadajo v take objekte.