Vlada naj bi se na današnji seji seznaniti z Umarjevo jesensko napovedjo gospodarskih gibanj. Ko bo napoved gospodarske rasti za srednjeročno obdobje znana, bo vlada lahko dokončno oblikovala predloga proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki napoved makroekonomskih gibanj objavlja spomladi in jeseni, je konec marca za letos napovedal 3,4-odstotno gospodarsko rast. Za prihodnje leto jo je postavil pri 3,1 odstotka, za leto 2021 pa nekaj pod tremi odstotki. Po neuradnih podatkih Radia Slovenija pa naj bi to napoved popravili, saj naj bi gospodarska rast padla pod 3 odstotke, kar zna predstavljati določene težave za vlado in njene izdatke. 

Svetovno gospodarstvo ob zaostrovanju razmer izgublja zagon, posledično se umirja rast v Sloveniji. Ta sicer ostaja precej nad povprečjem EU, a se obeti poslabšujejo. Bruto domači proizvod se je po podatkih statističnega urada v letošnjem prvem četrtletju povečal za 3,3 odstotka, v drugem za 2,5 odstotka.

Vlada mora proračunske dokumente v obravnavo v DZ poslati najpozneje do 1. oktobra. Zgornjo mejo izdatkov je že določila, dokumente pa bo po napovedih finančnega ministra Andreja Bertonclja potrdila po tem, ko se bo seznanila z Umarjevo najnovejšo napovedjo gospodarskih gibanj.

Sestanek prestavili

Koalicija in Levica bi se morali danes spet usesti za mizo in nadaljevati usklajevanja glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. Pričakovati je bilo pogovore na osnovi prvih izračunov javnofinančnih učinkov zakonskega predloga Levice, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvi za finance in za zdravje. A do sestanka danes ne bo prišlo, saj je preložen na petek. 

Na ministrstvu za zdravje so na operativni ravni oblikovali delovno skupino za preučitev predloga Levice za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno. Glavni namen skupine, v kateri so tudi predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter predstavniki ministrstva za finance, je po navedbah ministrstva za zdravje preveritev javnofinančnih učinkov predloga zakona in finančna vzdržnost predlaganih sprememb. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da sodelujejo s pripravo izračunov z davčnega vidika predloga zakona.

Levica bi namreč prek 500 milijonov evrov namesto z dopolnilnim zavarovanjem zbrala z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. Minister za zdravje Aleš Šabeder je že opozoril, da s tem obremenjujejo le aktivno prebivalstvo ter da bo treba pri izračunih upoštevati tudi ohlajanje gospodarstva ter demografijo.

V Levici želijo, da predlog zakona do konca meseca s koalicijo uskladijo in vložijo v parlamentarni postopek, s tem pa tudi pogojujejo podporo proračunu za prihodnji dve leti. Ministrstvo pa želi to vprašanje urediti v sklopu zakona, ki bi ga dali na vlado junija. Čeprav se v koaliciji strinjajo s samim prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno, je Šabeder že večkrat poudaril, da mora biti odločitev v zvezi s tem strokovna in je zato ni mogoče sprejeti v enem mesecu.

dezurni@zurnal24.si