Je čas običajnih in čas izrednih dogodkov. S petkom tudi formalno vstopamo v politične izredne razmere: iztekla se je zadnja redna seja parlamenta, zadnja redna predpočitniška seja vlade, pod mandat pa bo potegnila črto še koalicijska četverica. Dogodki pa se bodo kljub temu vrstili v peklenskem tempu. Bilanca vlade bo v prihodnjih mesecih zato stvar interpretacije; za vladno stran so dosežki bleščeči, za opozicijo porazni.

Koalicija.
Nesporno je, da je bila koalicija naporna, da pa je preživela. Tudi tako travmatične čase, kot je bilo glasovanje o zaupnici. Ali padec enotne davčne stopnje, ki jo je sprva najožji krog predsednika vlade "branil do zadnje kaplje moje krvi", kot je kasneje dejal Janša. DeSUS je bil pogosto "z eno roko na kljuki", nič manj pogosto pa je v zadnjem trenutku reševal vladne projekte. SDS je koalicijo obvladovala do te mere, da sta SLS in NSi na koncu skorajda izginili z javnomnenjskih lestvic. "Režejo nas kot salamo," bi temu rekel Štrovs. In še – Bojan Šrot je predsednik vladne stranke, ki se je od prevzema funkcije z Janezom Janšo pogovarjal enkrat, v družbi drugih prvakov pa morda trikrat. Tudi na današnji poslovilni sestanek ga ne bo.

Tako je skoraj nesporno tudi, da vladne druščine v takšni strankarski sestavi v prihodnjem mandatu ne bo. Politične karte so se medtem premešale: leta 2004 poražena levica se je sestavila na novo. Močnejši sta Jelinčičeva in Erjavčeva. Nekateri so zato ob koncu zelo zaskrbljeni, nihče pa ni pretirano žalosten. In kljub predvolilnemu grmenju že lahko slišimo, kakšen začetek napoveduje koalicijski konec.