Varčevanje. “Koliko je še podobnih primerov v Sloveniji in koliko denarja gre posledično v nič?” Tako se sprašuje bralec (ime je znano uredništvu), ki nam je opisal dva primera po njegovem mnenju zelo neracionalnega ravnanja v zdravstvu, ki ju je doživel.

Prazne postelje

Da zaradi ekcema na hrbtu na dermatološki kliniki v Ljubljani ni preležal kar 21 dni, se je moral, pravi, “dobesedno skregati”. Le tako je dosegel, da je v bolnišnici ostal le tri dni zaradi morebitnih reakcij na zdravilo, nato pa je na kliniko na terapijo (15-minutno jutranje vbrizgavanje zdravila v žilo) prihajal vsak dan pred službo. Zakaj so ga na vsak način hoteli obdržati v bolnišnici, je na koncu izvedel od medicinske sestre, ki mu je priznala, da “imajo prazne postelje, kar je najdražje”.

Bergle za v smeti

Presenetila ga je tudi radodarnost slovenskega zdravstva pri medicinskih pripomočkih. Njegova mama je po operaciji na recept dobila bergle, ki jih je nato uporabljala 14 dni. Ko jih je hotela vrniti, so ji povedali, da jih “lahko vrže tudi stran”. Bralec se sprašuje, ali ni tako zato, ker nekdo pač očitno odlično služi s tovrstno opremo, in dodaja, da če bi tudi drugi opisali svoje primere, “bi se takih zgodb lahko nabralo za milijone”.

Na ministrstvu za zdravje Tomaža Gantarja menijo, da sta opisana “domnevna dogodka odraz neracionalnih odločitev v zdravstvu” in da kažeta na “rezerve na področju organizacije dela in predpisovanja medicinsko-tehničnih pripomočkov”. A konkretnih ukrepov ne napovedujejo, saj sta po njihovem mnenju za to odgovorna menedžment zdravstvenega zavoda in zdravstvena blagajna.

Teorija in praksa

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki ga vodi Simon Vrhunec, ne trdijo, da opisano pri njih ni mogoče. Zagotavljajo pa, da bolnika v primeru, kot ga je opisal bralec, v bolnišnici za tri tedne obdržijo le izjemoma, in sicer če se zaradi oddaljenosti ne more vsak dan pripeljati v bolnišnico, prav tako pa ni mogoče, da bi mu zdravilo aplicirali v njemu najbližjem zdravstvenem domu. Kljub temu bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga vodi Samo Fakin, primer raziskal. Bralca vabijo, naj jim predloži vso dokumentacijo, “da bi ocenili, ali obstaja možnost nepravilnosti”, kar bodo lahko ugotovili šele z izrednim nadzorom v bolnišnici. Na bolnišnično zdravljenje so namreč lahko sprejeti le pacienti, ki izpolnjujejo merila za sprejem. V primeru kršitev bolnišnici grozita odbitek celotnega zneska zdravljenja in pogodbena kazen, pojasnjujejo na ZZZS.