Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, je predstavilo izhodišča za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Po njem bi ločili dve skupini - v prvi bi bili tisti, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev, v drugi pa bi bili dejavnosti, ki s svojimi storitvami sredstva pridobivajo tudi na trgu, za katere bi veljala večja samostojnost in neodvisnost. Več o tem, si lahko preberete v prispevku Reforma plač v javnem sektorju: Vse to se bo spremenilo!

Štrukelj: Razlike se poglabljajo

"Ni nobenega dvoma, da bi plačni sistem potreboval popravke. Bistven problem je, da se plače v zadnjih petih letih gibljejo zelo heterogeno. Zanikajo enotnost ter princip, da bi za podobno delovno mesto moralo biti enako plačilo. Razlike se poglabljajo. Treba je rešiti tudi vprašanje skupine J," je v oddaji Studiu ob 17h na prvem programu RTV SLO o reformi plačnega sistema menil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Vsega tega vladni predlog ne naslavlja."

"Vlada ne uvaja sprememb, ampak ukinja plačni sistem. Jaz si bolj težke macole ne morem predstavljati. Z isto maso denarja želite upočasniti napredovanje javnih uslužbencev - vzeti vsem nekaj, da bi dali več najboljšim. Nihče ne nasprotuje, da nagradite uspešne, a pridite z novim denarjem v sistem."

Branimir Štrukelj, konfederacija sindikatov javnega sektorja

"Variabilnost je mogoča, a se ne izvaja"

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pa je o razlikah v plačah dejal: "Gre za razlike med predeli javnega sektorja, kjer je mogoče napredovanje v nazive in tam, kjer to ni mogoče." Poudaril je, da že sedanji sistem omogoča variabilnost, a da je problem izvajanje variabilnih momentov. "Rešitev ni to, da spremenimo plačni sistem, ampak da ga začnemo izvajati, tako kot je bil mišljen. Ravno ti - variabilni elementi so bili zadnjih 15 let zamrznjeni zaradi interventnih ukrepov."

"Ne strinjam se s tem, da bi imeli avtomatizem napredovanja. To ni problem sistema, ampak problem tistih, ki ta sistem uporabljajo. Zakaj do tega prihaja, ne bom sodil."

Jakob Počivavšek

Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo in vodja programa Sigma pri OECD, se je strinjal s predstavnikoma sindikatov, da je velik problem sedanjega plačnega sistema njegovo nedosledno izvajanje. "Izgubila se je potrebna koordinacija v rokah ministrstva za javno upravo. Zadnja močna ministrica je bila Irma Krebs," je za nacionalni radio povedal Virant. "Ministrstva so začela vleči vsako na svojo stran in zato se je sistem razgradil. Variabilnost, ki jo zakon ponuja za fleksibilno nagrajevanje, ni zaživela - mase sredstev, ki bi se delila nadpovprečno uspešnim, ni."

Dodal je, da je študija OECD ugotovila, da bi potrebovali nekaj več managerske avtonomije, manjšo vlogo sindikatov in zmanjšanje avtomatizmov pri napredovanju. "Javni uslužbenci avtomatično napredujejo, kar lahko prinese do 40 odstotkov plače, poleg tega je razmerje med najnižjo in najvišjo plačo prenizko," je naštel Virant.

"Uveljavil se je avtomatizem"

"Zasledujemo večjo avtonomijo managementa, uveljavil se je avtomatizem v nekaterih delih javnega sektorja," je glavne razloge za prenovo plačnega sistema navedel Koritnik. "Imamo petstopenjsko lestvico ocenjevanja javnih uslužbencev, od 1 do 5, povprečno jih je nad 70 odstotkov ocenjenih s pet. Ni Gausove krivulje, v tem je težava," je dejal Koritnik. "Tega ne moremo pripisati le nesposobnim nadrejenim, ampak tudi kulturi pritiska in prepričanju zaposlenih, da morajo biti ocenjeni z najvišjo oceno." 

Foto: Saša Despot Boštjan Koritnik

"Cilj ni zmanjševanje pravic in varčevanje pri plačah v javnem sektorju - zaposlenim ne jemljemo nobene pravice."

Boštjan Koritnik, minister

Poudaril je, da je njihov cilj povečat delež mase plač za variabilno nagrajevanja iz zdajšnjih dva do tri na sedem odstotkov. "Na ravni uslužbenca bi to pomenilo do 30 odstotkov mesečne plače," je navedel Koritnik. "Naš predlog je, da bi uvedli počasnejši in bolj realni avtomatizem napredovanja. Vsake tri leta se plače javnih uslužbencev, ki so ocenjeni z oceno odlično, dvigne za devet odstotkov. Če bi dobili v razmaku šestih let oceno dobro, bi napredovali za en plačni razred v šestih letih in ne za dva v treh, kar se sedaj dogaja.

Zaposlovanje deficitarnih

Izpostavil je tudi možnost za zaposlovanje na deficitarnih delovnih mestih, kjer je težko pridobiti ustreznega kandidata. "Kandidate lahko višje uvrstimo z dodatnimi petimi plačnimi razredi, lahko dodamo začasno ureditev višjega plačnega razreda, na podalgi projekta," je navedel Koritnik. "Imam izkušnje iz fakultete, ker smo trikrat iskali kandidata, a za takšno plačo nihče ni želel priti." 

Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo, je izpostavil, da ima ocenjevanje zgodovinsko ozadje, povezano z zamrznitvijo plač v javnem sektorju. "To je bila edina možnost, da so dobili ljudje višje plače," je poudaril Pogačar. "Ljudje mislijo, da so, če niso ocenjeni z odlično, naredili nekaj narobe in vlagajo ugovore. Imamo dve možnosti - da uvedemo kvote ali rečemo bobu bob. Bistvena razlika med ocenjevanjem in nagrajevanjem skozi delovno uspešnost je, da je masa za delovno uspešnost omejena - nadrejeni ne sme nagraditi vseh zaposlenih. To maso želimo povečati. Osnovna ideja je povečati možnost variabilnega nagrajevanja in povečati avtonomijo. Sredstev za variabilno nagrajevanje ni bilo, zato ker je masa plač rasla samo iz naslova prekomernih napredovanj kot posledico odličnih ocen." 

Virant kritičen glede ločitve na dve skupini

Virant je bil kritičen tudi glede napovedane ločitve plačnega sistema v dve skupini, pri čemer bi druga skupina, ki dobiva sredstva tudi iz naslova tržne dejavnosti, imela večjo avtonomijo. "Že sedaj obstaja možnost nagrajevanja," je poudaril Virant. "Če javna ustanova opravlja storitve na trgu mora imeti najprej izravnano dejavnost v javni službi, potem lahko del, mislim da gre za 50 odstotkov, presežka nameni za nagrajevanje tistih, ki so sodelovali pri tržni dejavnosti. Če javni zavod korektno opravi javno službo in poleg tega nekaj zasluži s tržno dejavnostjo, lahko del tega nameni nagrajevanju."

Štrukelj pa je o delitvi v dve skupini dejal: "Delitev je neumnost, posledica trenutnega navdiha predsednika vlade. V tej delitvi so popolne nelogičnosti, popolna zmeda, ki bi jo lahko opisali z besedami 'čira čara model', ki nima nobene logične utemeljitve."

dezurni@zurnal24.si