Država je najprej poskrbela za študente, na začetku 90. let uvedeni boni za
prehrano so se obdržali do danes, lani pa je bil v srednjih šolah uveden subvencionirani topli
obrok za vse dijake.
Za naše osnovnošolce pa nič, so takrat kričali starši. Med vse hujšo gospodarsko krizo, ko
ravnatelji že govorijo o neplačanih položnicah in nekateri starši že odpovedujejo obroke v šolah,
prihaja novica ob pravem času. Socialno ogroženi bi imeli vsaj en obrok brezplačen, drugi pa vsaj
en obrok subvencioniran. Na MŠŠ pravijo, da želijo s plačilom minimalnega prispevka za tiste, ki
niso socialno ogroženi, uvesti tudi odgovornejši odnos do prehrane. Slabe izkušnje so namreč
doživeli po uvedbi toplega obroka v srednjih šolah.
Hrana v smeteh. A po skoraj enem letu od uvedbe toplega obroka je na srednjih
šolah še vedno veliko prostorskih težav – tako pri pripravljanju kot pri deljenju hrane. Na šolah
morajo reorganizirati pouk, dijaki morajo v šolah ostajati dlje kot prej. Eden od glavnih problemov
pa je, da je bil topel obrok uveden brez razmisleka o tem, kaj dijaki želijo jesti. Bistveni
problem dijaške prehrane je torej, da zelo veliko mladim ni všeč, kar se kaže v njihovem
neustreznem odnosu do nje. Marsikje se ostanki obrokov kopičijo v smeteh. Koliko k temu prispeva
dejstvo, da je hrana zastonj ali pa je zanjo potrebno le minimalno doplačilo, lahko ugibamo, očitno
pa je, da se naši srednješolci velikokrat ne zavedajo pomena zdrave prehrane, za kar pa ni
odgovorna samo država.
Za hrano država, za vzgojo starši
Medtem ko morajo na osnovnih šolah zahtevati plačevanje hrane, jo v srednjih mečejo v smeti.