Število obravnavanih kaznivih dejanj neplačevanja preživnine se je po podatkih policije v zadnjem letu povečalo za dobro tretjino. Leta 2008 so obravnavali le 1.658 primerov, leta 2011 2.771, lani pa že 3.777.

“Razlogov za neplačevanje preživnin je več; gotovo je eden izmed njih slabša socialna slika prebivalstva oziroma naraščanje števila brezposelnih,” pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Upoštevati je treba tudi novo socialno zakonodajo, v skladu s katero je treba za pridobitev posamezne pravice izkazati med drugim tudi prejeto preživnino oziroma dokazilo, da je bila pred pristojnim sodiščem predlagana izvršba.

“To je lahko tudi razlog, zaradi katerega so neplačane preživnine 'vidnejše',” 
ugotavljajo.

“Podatki kažejo, da vsaj šest odstotkov preživninskih zavezancev svojih preživninskih obveznosti ne izpolnjuje,” opozarjajo. Po njihovih podatkih je preživnina določena za približno 47 tisoč mladoletnih otrok.

V skladu s pričakovanji

Ves čas rahlo narašča tudi število prejemnikov nadomestil preživnin Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije, ki pomaga otrokom, katerih starši ne poravnajo preživnine.

Lani je nadomestilo preživnine na mesec v povprečju prejemalo 4.393 otrok, leta 2011 pa 4.179. “Ne ocenjujemo, da se bistveno povečuje število upravičencev, nismo zaznali odstopanja od pričakovanj,” pravijo.

Postopek izterjave

Izterjave. Če eden od staršev ne more sam izterjati preživnine od drugega zavezanca, preživnino namesto zavezanca izplača država oziroma sklad. “Ta pa potem nadaljuje postopke izterjave,” pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na skladu sicer ugotavljajo, da imajo vsako leto težje delo pri izterjavah. “Glede na razmere v gospodarstvu, število brezposelnih in glede na to, da nekatere že večkrat izvršujemo, je vedno več takih, ki jim nimaš več česa vzeti,” dodajajo.