Po ocenah ZaAB je prav, da se do etičnega kodeksa poslank in poslancev opredeli tudi kolegij predsednika Državnega zbora oziroma sam predsednik Milan Brglez. Zato je vodja poslanke skupine ZaAB Jani Möderndorfer nanj že naslovil pobudo za obravnavo te točke na naslednji seji kolegija.

Sprejetje kodeksa mora biti izraz spoznanja vseh poslank in poslancev ter zmožnosti doseganja širokega političnega konsenza ne glede na posameznikov položaj in vlogo, so na svoji spletni strani zapisali v ZaAB. Prepričani so, da bodo le s širšo podporo javnosti ter s političnim soglasjem koalicije in opozicije vzpostavili višje standarde in politično kulturo v DZ.

Kot so še spomnili v ZaAB, prve pobude za oblikovanje etičnega kodeksa poslancev segajo že v leto 1993. DZ je takrat sprejel sklep, naj odbor za notranje zadeve in pravosodje pripravi predlog kodeksa etike poslancev in drugih nosilcev javnih funkcij, do česar pa ni prišlo.

Ponovno zanimanje za ureditev etičnih dilem, s katerimi se srečujejo poslanci, sega v leto 1998, ko je bila raziskovalnemu sektorju DZ dodeljena naloga, naj pripravi primerjalni pregled etičnih kodeksov za poslance. Leta 1999 je prišlo tudi do oblikovanja prvega osnutka etičnega kodeksa, ki pa ni bil deležen uspeha. Podobno usodo je pobuda doživela leta 2005.