Te bo moral plačati povzročitelj za morebitno škodo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci gensko spremenjenih rastlin. Poleg tega bodo morali pridelovalci gensko spremenjenih rastlin preprečevati tudi nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu.

Največ časa so se poslanci na seji zadržali pri točki o varovalnih pasovih. Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj in Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije sta se vprašala, kako se bo preprečil prenos cvetnega prahu z oljne ogrščice, na katero čebele letijo tudi do šest kilometrov daleč. Po njegovih navedbah je mogoče gojiti gensko spremenjene rastline v Sloveniji, ne da bi prišlo do prenosa peloda, le na vrhu Triglava, vrhu Pohorja in v snežniških pragozdovih. Generalni direktor direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar je odgovoril, da je to le ena izmed raziskav, ki se bodo opravile. V zvezi s čebelami pa je dejal, da gre za odprto vprašanje, a dvomi, da bo katera izmed kultur, ki je izrazito žužkocvetka, lahko pridobila status GSO-kulture v EU in posledično Sloveniji.

Kot je na seji dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, vlada z zakonom ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Gre predvsem za urejanje soobstoja tako, da bo skladno z evropsko zakonodajo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano pridelavo ali pridelavo gensko spremenjenih rastlin.