Te bo moral plačati povzročitelj za morebitno škodo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih
organizmov v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe gensko spremenjenih organizmov.
V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega
namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci gensko spremenjenih
rastlin. Poleg tega bodo morali pridelovalci gensko spremenjenih rastlin preprečevati tudi
nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah v varovalnem,
zadrževalnem in pribežališčnem pasu.
Največ časa so se poslanci na seji zadržali pri točki o varovalnih pasovih.
Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj in
Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije sta se vprašala, kako se bo preprečil
prenos cvetnega prahu z oljne ogrščice, na katero čebele letijo tudi do šest kilometrov daleč. Po
njegovih navedbah je mogoče gojiti gensko spremenjene rastline v Sloveniji, ne da bi prišlo do
prenosa peloda, le na vrhu Triglava, vrhu Pohorja in v snežniških pragozdovih. Generalni direktor
direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu
Matjaž Kočar je odgovoril, da je to le ena izmed raziskav, ki se bodo opravile. V
zvezi s čebelami pa je dejal, da gre za odprto vprašanje, a dvomi, da bo katera izmed kultur, ki je
izrazito žužkocvetka, lahko pridobila status GSO-kulture v EU in posledično Sloveniji.
Kot je na seji dejal kmetijski minister
Milan Pogačnik, vlada z zakonom ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin,
ampak tako pridelavo ureja. Gre predvsem za urejanje soobstoja tako, da bo skladno z evropsko
zakonodajo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano
pridelavo ali pridelavo gensko spremenjenih rastlin.
2
ogledov
Zaradi genetike upravičeni do odškodnin
Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo so opravili drugo obravnavo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin. Bistvena novost zakona so odškodnine.