Po podatkih Statističnega urada RS se je morski ulov leta 2015 zmanjšal za 23 odstotkov v primerjavi z letom 2014. Še občutnejši je padec v primerjavi z letom 2006, saj obsega le še petino takratnega ulova.  

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzrok za manjši ulov vidijo predvsem v bistveno manjšem obsegu t. i. ključnih vrst rib in drugih morskih organizmov, ki jih lovijo slovenski ribiči. Zmanjšanje je opaziti predvsem med sardelami, sardoni, muškatnimi hobotnicami in moli.

"Predvsem sardela in sardon sta migratorni vrsti, kar pomeni, da sta stalno v gibanju oziroma sta staleža, ki ju delimo z drugimi državami v Jadranskem morju. Zaenkrat jasnega odgovora, kaj je v lanskem letu povzročilo njihovo odsotnost, nimamo," pojasnjujejo na ministrstvu.

Ni se jim splačalo, zato niso lovili 

V letu 2012 je nastopilo bistveno zmanjšanje ulova kot učinek izvedbe ukrepa Trajna ukinitev ribolovnih dejavnosti, na podlagi katerega je bilo iz slovenske ribiške flote umaknjenih osem ribiških plovil.

"Med drugim sta bili umaknjeni takrat največji slovenski ribiški plovili, ki sta lovili v paru s pelagično vlečno mrežo. Njuni cilji vrsti sta bila sardela in sardon, zato se lahko v iztovoru teh vrst opazi največje znižanje, in sicer iz 369 ton leta 2011 na 62 ton leta 2012," pravijo.  

Na Zavodu za ribištvo Slovenije upad iztovora po letu 2011 v veliki meri pripisujejo prav razrezu dveh plovil, ki sta igrali ključno vlogo pri ribolovu na sardelo. Preostali del flote – štiri plovila, ki lovijo sardele z zapornimi plavaricami (obkroževalne mreže namenjene ribolovu malih pelagičnih in pridnenih vrst rib)  - je aktivna le v toplejšem delu leta in je v celoti odvisna od priseljevanja sardele v Tržaški zaliv.  

Morski ulov se je leta 2015 zmanjšal predvsem zaradi slabega ulova sardele z zapornimi plavaricami. "Po izjavah ribičev se tovrstni ribolov zaradi majhnih količin ali premajhnih ujetih rib ni izplačal in so preprosto manj lovil," so nam povedali na Zavodu za ribištvu

Slovenija je zavezana ciljem skupne ribiške politike EU, katere ključni cilj je izkoriščanje živih morskih bioloških virov na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Slednje naj bi se zagotovilo najpozneje do leta 2020.