“V tej fazi poskušamo reorganizirati del srednjega menedžmenta, skladno z globino krize pa bo treba razmisliti tudi o ukrepih v nižjih strukturah. Odpuščanja za zdaj niso predvidena, niso pa tudi izključena,” pravi Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope.

Ukinili marketing
Gortan med ključnimi vidiki reorganizacije omenja področji špedicije in logistike, kjer želi doseči zmanjšanje vodstva, med drugim pa je ukinil tudi sektor za marketing. Ta naj bi bil do zdaj urejen tako, da ni opravičeval svojega obstoja. “Del dejavnosti se bo popolnoma ukinil, nekatere naloge pa se bodo v minimalnem obsegu opravljale znotraj drugih oddelkov družbe,” razlaga Gortan. Po njegovih besedah pa se sicer za zdaj poslužujejo mehkih načinov zniževanja stroškov dela; denimo, ne podaljšujejo pogodb za določen čas in spodbujajo upokojitve. “Dokončnega števila prerazporeditev še nimamo,” odgovori, ko ga vprašamo o konkretnih ciljih reorganizacije in predvidenega zmanjšanja delovnih mest.

Slabi rezultati

Polletno poslovanje. Koncern Intereuropa je v prvi polovici leta 2009 ustvaril za 97 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 28-odstotni zaostanek za načrtovanim prodajnim rezultatom in za 27 odstotkov slabše kot v istem obdobju lani. Poleg tega so imeli v prvih šestih mesecih 3,1 milijona evrov čiste izgube, medtem ko so za konec leta načrtovali 91 tisoč evrov čistega dobička. Največji padec, 30-odstotnega, so imeli pri kopenskem in medcelinskem prometu.

Skepsa v svetu delavcev
“Če bo reorganizacija dala rezultate in bo potem bolje za zaposlene, jo podpiramo. Za zdaj pa, kot kaže, gre le za spremembo iz ene organizacijske strukture v drugo,” je skeptičen Maksimilijan Babič, predsednik sveta delavcev v Intereuropi. Staro strukturo, ko je bila Intereuropa razdeljena na tri divizije storitev (kopenski in medcelinski promet ter logistika), bo nadomestila nova, da bo odločanje okrepljeno na ravni treh regionalnih filial (koprske, ljubljanske in celjske) ter četrte: mednarodne mejne odprave. Babič z načrti za zmanjševanje delovnih mest ni seznanjen, meni pa, da je nekaj rezerve še v študentih in pogodbenih delavcih.

Največje težave
“Največji padec, približno 30-odstotnega, ima Intereuropa pri kopenskem prometu,” pove Babič. Težave so tudi s 140 milijonov evrov težko naložbo v logistični center Čehov pri Moskvi, ki še ne prinaša želenih rezultatov. Padec prometa in prevelika zadolženost sta po besedah Petra Majcna, izvršnega sekretarja Obalne sindikalne organizacije KS 90, tudi razlog, da jih med večjimi družbami v slovenski Istri najbolj skrbijo prav razmere v Intereuropi.