1. Skladi dela

Presežni delavci. Zavod za zaposlovanje si prizadeva za vnovično aktiviranje skladov dela za tiste, ki so v svojih podjetjih presežni delavci. Tako se lahko začnejo takoj usposabljati za konkretna druga dela. V sklade bi lahko vplačevali tudi delodajalci, skladi pa bi krili plačila za delavce, ko delodajalec zanje nima dela.

Vlada bo imela na četrtkovi seji na mizi tudi dva ključna protikrizna ukrepa za zmanjševanje odpuščanj delavcev.

Ukrep 1: državna pomoč
"Podjetjem, ki bodo skrajšala delovnik, bomo plačali socialne prispevke za štiri delovne ure na teden," je potrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Podjetja bodo lahko delovni čas skrajšala na 36 ali 32 ur na teden. A država o tem, da bi pokrila razliko za osem ur, menda ne razmišlja. Prav tako ne namerava pokriti razlike v plačah.

Ukrep 2: nižji prispevki
"Država bo začasno omogočila znižanje pokojninskih prispevkov," glede drugega ukrepa pravi minister Svetlik. O tem, za koliko bi bilo smotrno prispevke znižati, usklajevanja še potekajo. Minister Svetlik pa nam je že včeraj potrdil tudi, da bodo pokojninske prispevke, ki jih plačujejo podjetja, najverjetneje znižali za tri odstotne točke.

2. Mobilne ekipe

Prva prijava na zavodu. V večjih podjetjih bodo ob večjih oduščanjih mobile ekipe na kraju samem izvajale prijavo na zavod za zaposlovanje. Novi brezposelni delavci bodo tako takoj prijavljeni v evidenco brezposelnih, takoj bodo vložili vlogo za denarna nadomestila in od zavoda dobili vse potrebne informacije.

400 milijonov stroškov
Po neuradnih podatkih izračuni kažejo, da bi znižanje prispevkov za tri odstotne točke državo stalo skoraj 400 milijonov evrov na leto, kar je vsota, ki bi jo še lahko krili iz proračuna, pravi vir.

Ukrepi za kratek rok
"To so vsi ukrepi za kratek rok. Mislim, da več kot šest mesecev ne vzdržijo," pravi generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Marija Poglajen. “Dovolj smo zreli, da lahko rečemo: če bi to trajalo dolgo časa, se hitro začne prazniti pokojninska blagajna. To pa vemo, da ob današnji, kakršna je, to pomeni propad nekega drugega segmenta," opozarja Poglajenova.

Maribor - kritično

Največja brezposelnost. Na podlagi anket v podjetjih bo največja brezposlenost na Štajerskem. Največ ljudi brez dela bo v Mariboru.

Podatki ZRSZ pa že kažejo, da se brezposelnost izrazito hitro povečuje. Včeraj je bilo v Sloveniji 65 tisoč brezposelnih, posebno hud naval pa na zavodu pričakujejo v začetku prihodnjega leta, ko se bodo prijavljali predvsem tisti, ki so bili zaposleni za določen čas. Leto 2009 naj bi se po ocenah zavoda končalo z od 78 tisoč do 80 tisoč brezposelnimi.

Novo mesto - slabo

Velik obseg brezposelnosti. Zaradi močne avtomobilske industrije, ki bo imela v času krize izpad naročil, je pričakovati večjo brezposelnost.

Mini intervju z Zdenkom pavčkom, predsednikom GZS
Če ne bo likvidnosti, ne bo učinka

Bo zmanjševanje stroškov delodajalcev zajezilo odpuščanja delavcev?

Vsak ukrep, ki zmanjšuje stroške na kakršenkoli način, je primeren. Pri celi zgodbi pa bi poudaril, da je hitra reakcija vlade zelo potrebna.

Ljubljana - še dobro

Dovolj delovnih mest. Ljubljana je še vedno tisto središče, kjer je priložnosti za zaposlitev dovolj. Organizacijska ureditev je dobra.

Poznate tudi druge napovedane ukrepe, so ustrezni?

Menimo, da ti ukrepi bistveno pripomorejo k rešitvi situacije. Noben ukrep pa k ničemur ne pripomore, če ne zagotovimo likvidnosti.

Kako dolgoročni so ti ukrepi?

Ukrepe sprejemamo na današnje okoliščine, zavedati pa se je treba, da bodo mogoče čez dva meseca bistveno korigirani.