1. Skladi dela
|
Presežni delavci. Zavod za zaposlovanje si prizadeva za vnovično aktiviranje skladov dela za tiste, ki so v svojih podjetjih presežni delavci. Tako se lahko začnejo takoj usposabljati za konkretna druga dela. V sklade bi lahko vplačevali tudi delodajalci, skladi pa bi krili plačila za delavce, ko delodajalec zanje nima dela. |
Ukrep 1: državna pomoč
"Podjetjem, ki bodo skrajšala delovnik, bomo plačali socialne prispevke za štiri delovne ure na teden," je potrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Podjetja bodo lahko delovni čas skrajšala na 36 ali 32 ur na teden. A država o tem, da bi pokrila razliko za osem ur, menda ne razmišlja. Prav tako ne namerava pokriti razlike v plačah.
Ukrep 2: nižji prispevki
"Država bo začasno omogočila znižanje pokojninskih prispevkov," glede drugega ukrepa pravi minister Svetlik. O tem, za koliko bi bilo smotrno prispevke znižati, usklajevanja še potekajo. Minister Svetlik pa nam je že včeraj potrdil tudi, da bodo pokojninske prispevke, ki jih plačujejo podjetja, najverjetneje znižali za tri odstotne točke.
2. Mobilne ekipe
|
Prva prijava na zavodu. V večjih podjetjih bodo ob večjih oduščanjih mobile ekipe
na kraju samem izvajale prijavo na zavod za zaposlovanje. Novi brezposelni delavci bodo tako takoj
prijavljeni v evidenco brezposelnih, takoj bodo vložili vlogo za denarna nadomestila in od zavoda
dobili vse potrebne informacije.
|
Po neuradnih podatkih izračuni kažejo, da bi znižanje prispevkov za tri odstotne točke državo stalo skoraj 400 milijonov evrov na leto, kar je vsota, ki bi jo še lahko krili iz proračuna, pravi vir.
Ukrepi za kratek rok
"To so vsi ukrepi za kratek rok. Mislim, da več kot šest mesecev ne vzdržijo," pravi generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Marija Poglajen. “Dovolj smo zreli, da lahko rečemo: če bi to trajalo dolgo časa, se hitro začne prazniti pokojninska blagajna. To pa vemo, da ob današnji, kakršna je, to pomeni propad nekega drugega segmenta," opozarja Poglajenova.
Maribor - kritično
|
Največja brezposelnost. Na podlagi anket v podjetjih bo največja brezposlenost na Štajerskem. Največ ljudi brez dela bo v Mariboru. |
Novo mesto - slabo
|
Velik obseg brezposelnosti. Zaradi močne avtomobilske industrije, ki bo imela v času krize izpad naročil, je pričakovati večjo brezposelnost. |
Če ne bo likvidnosti, ne bo učinka
Bo zmanjševanje stroškov delodajalcev zajezilo odpuščanja delavcev?
Vsak ukrep, ki zmanjšuje stroške na kakršenkoli način, je primeren. Pri celi zgodbi pa bi poudaril, da je hitra reakcija vlade zelo potrebna.
Ljubljana - še dobro
|
Dovolj delovnih mest. Ljubljana je še vedno tisto središče, kjer je priložnosti za
zaposlitev dovolj. Organizacijska ureditev je dobra.
|
Menimo, da ti ukrepi bistveno pripomorejo k rešitvi situacije. Noben ukrep pa k ničemur ne pripomore, če ne zagotovimo likvidnosti.
Kako dolgoročni so ti ukrepi?
Ukrepe sprejemamo na današnje okoliščine, zavedati pa se je treba, da bodo mogoče čez dva meseca bistveno korigirani.