Prioritetni cilj Slovenije v sklopu akcijskega načrta za hitre železniške povezave v Evropski uniji, ki ga je Evropska komisija predstavila minuli teden, je nova proga visokih hitrosti Ljubljana - Celje - Maribor - Šentilj z navezavo na avstrijsko omrežje v smeri Dunaja, ki bi bila zgrajena med 2040 in 2050, so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.

Vlaki bodo vozili 200 kilometrov na uro in več

Evropska komisija je pred tednom dni predstavila akcijski načrt za hitre železniške povezave. Te predvideva nadgradnjo infrastrukture, na podlagi katere bi bila mogoča potovanja po železnici med prestolnicami v Evropsko unijo tudi s hitrostjo 200 kilometrov na uro in več. Potovalni časi naj bi se po tem načrtu do leta 2040 drastično skrajšali. Na zemljevidu povezav, ki je del načrta, je prikazana tudi povezava Ljubljana - Dunaj, na kateri naj bi se čas potovanja s šestih ur skrajšal na štiri ure in pol.

Foto: Evropska komisija Zemljevid hitrih železniških povezav

Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo so ti potovalni časi okvirni in indikativni ter temeljijo na javno dostopnih podatkih o voznih redih, pridobljenih aprila 2025. Odražajo stanje v določenem trenutku in se lahko spremenijo zaradi posodobitev omrežja, infrastrukturnih del ali sprememb voznih redov. Izbor parov mest pa temelji na metodologiji Evropske komisije.

Zemljevid sicer po navedbah ministrstva temelji na zavezah Slovenije, ki sledijo uredbi o vseevropskem prometnem omrežju TEN-T. Zaveza je med drugim ta, da bodo na relaciji Ljubljana - Maribor - Šentilj potniški vlaki v prihodnosti imeli polne TEN-T potovalne hitrosti, to je najmanj 160 kilometrov na uro, posledično pa se bodo skrajšali tudi potovalni časi.

V ta namen že potekajo različni projekti obnove omrežja, prioritetni cilj Slovenije pa je nova železniška proga visokih hitrosti na relaciji Ljubljana - Celje - Maribor - Šentilj z navezavo na avstrijsko omrežje v smeri Dunaja, ki bi bila zgrajena med letoma 2040 in 2050, so podčrtali na ministrstvu. Takšna povezava bo izboljšala mobilnost znotraj države, hkrati pa omogočila tudi privlačen mednarodni železniški promet, so dodali.

"Izvedenih je že bilo več nadgradenj"

Konkretno je bilo sicer na železniški progi Ljubljana - Maribor - Šentilj v preteklih letih že izvedenih več nadgradenj. Na ministrstvu so spomnili na uvedbo sistema ETCS (sistem za enotno vodenje vlakov) na relaciji Pragersko - Maribor - Šentilj, na nadgradnjo železniške proge Maribor - Šentilj, vključno z novim predorom Pekel in najdaljšim železniškim viaduktom Pesnica, na nadgradnjo železniškega vozlišča Pragersko in železniške proge Zidani Most - Celje.

Foto: MZI Alenka Bratušek in Apostolos Cicikostas Med večjimi projekti, ki se izvajajo trenutno, pa je uvedba daljinskega vodenja železniškega prometa na progi Zidani Most - Šentilj - državna meja in ureditev zunajnivojskih dostopov na perone in ukinitev nivojskih križanj ceste z železnico na železniški progi med Ljubljano in Mariborom. Začelo se je tudi državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo proge med Ljubljano in Zidanim Mostom, ki predstavlja najbolj zahteven del proge med Ljubljano in Celjem.

Bratušek prosila evropskega komisarja, naj vključi tudi Slovenijo

O temi nadaljnjih vlaganj v nadgradnjo železnic bosta po napovedih ministrstva prihodnji teden govorila ministrica Alenka Bratušek in evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas. Ta bo na delovnem obisku v četrtek.

Slovenija Bratušek prosila evropskega komisarja, naj vključi tudi Slovenijo

dezurni@styria-media.si