V začetku meseca je ob robu zasedanja ministrov članic Evropske unije, pristojnih za promet, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek govorila z evropskim komisarjem za promet in turizem Apostolosom Cicikostasom. Želela ga je spodbuditi, da bi vključili Slovenijo v prihajajoči akcijski načrt za hitre železnice. Vprašali smo jo, kako natančno je pogovor potekal, kaj ji je evropski komisar obljubil in kdaj lahko pričakujemo konkretne premike.
Slovenija na zemljevidu hitrih železniških povezav
Cilj Evropske unije je povezava prestolnic in večjih mest s hitrimi železniškimi povezavami. Želijo podvojiti promet hitrih železnic do leta 2030 in ga potrojiti do leta 2050.
Slovenija je na tem področju še vedno daleč zadaj. Slovenska železniška infrastruktura je v veliki meri še vedno zasnovana po standardih iz prejšnjega stoletja. Dvotirne proge so redkost, večji del omrežja še ni elektrificiran, zamude pa za potnike že dolgo niso več presenečenje, temveč norma.
Medtem ko se v Franciji, Španiji, Italiji in celo na Madžarskem potniki med mesti premikajo s hitrostjo več kot 250 kilometrov na uro, slovenski vlaki pogosto komaj presegajo 80 kilometrov na uro. Tako se Slovenija uvršča med države, katerih hitrosti vlakov spadajo med spodnjo tretjino – torej med "počasnejše".
Pot od Ljubljane do Maribora, dolga le nekaj več kot 130 kilometrov, traja z vlakom skoraj dve uri. Vožnja do Kopra traja približno toliko kot pred desetletji kljub več sto milijonom evrov vlaganj v železniško infrastrukturo. Za primerjavo pa Italijani za podobno razdaljo s hitrim vlakom Frecciarossa porabijo približno 40 minut.
Tako ni čudno, da je Bratušek izkoristila priložnost in Cicikostasa prosila, naj v načrt vključi tudi Slovenijo.
Bratušek s prošnjo evropskemu komisarju: Na zemljevid hitrih železnic vključite tudi Slovenijo
Na ministrstvu poudarjajo, da je bil pogovor z evropskim komisarjem konstruktiven. Komisar je po navedbah ministrstva zagotovil podporo Sloveniji, da bo na zemljevidu hitrih železniških povezav: "Komisar Cicikostas je poudaril, da bodo vključene vse države članice, glavna mesta in večja mesta v Evropi, kar pomeni tudi Slovenija."
Pogoji, da Slovenija pristane na zemljevidu hitrih železnic
Na ministrstvu pravijo, da je Slovenija na dobri poti, da se plani dejansko tudi uresničijo. Slovenija že načrtuje (in deloma tudi izvaja) tehnične in infrastrukturne nadgradnje obstoječih železniških prog ter gradnjo novih odsekov, da bi te ustrezale evropskim standardom za hitre železnice. Osnova za predloge za hitre železnice so namreč koridorji TEN-T, kjer je Slovenija že vključena.
Financiranje
Evropska komisija je državam, ki bodo vključene v projekt, obljubila tudi finančno podporo. Koliko bo ta znašala, še ni znano: "Novi finančni okvir Unije je trenutno v oblikovanju in glede sredstev za promet bo treba počakati na nov predlog za CEF, kar bomo pozorno spremljali. Slovenija je bila do sedaj zelo uspešna v črpanju nepovratnih sredstev iz CEF-a. Sporočilo Komisije se trenutno pričakuje v začetku julija 2025. Akt ne bo zakonodajne narave in ne bo zagotavljal sredstev, je pa pomemben za nadaljnje pogovore o prioritetah in posledično lahko tudi glede sredstev v novi finančni perspektivi." Sporočilo bo temeljilo na strategiji za trajnostno in pametno mobilnost ter vzpostavilo strateški načrt za pospešitev izvajanja vseevropskega omrežja hitrih železnic, ki bo strukturirano okoli naslednjih stebrov:
- omogočanje modela storitev, usmerjenega v državljane, z olajšanjem vseevropske povezljivosti hitrih železnic;
- usklajeno načrtovanje, financiranje in izvajanje infrastrukture;
- omogočanje donosnega poslovnega modela za operaterje in zagotavljanje njihove konkurenčnosti na omrežju hitrih železnic.
Slovenija se bo s Cicikostasom še sestajala: Obljubil je, da pride na obisk
Da bi svoje prioritete na zemljevidu teh hitrih povezav predstavili še Slovenci, se je Bratušek s Cicikostasom dogovorila za sestanek med stalnim predstavništvom Slovenije pri Evropski uniji in kabinetom komisarja za promet in turizem. Tam bodo slovenski diplomati v Bruslju komisarju "predstavili slovenske prioritete za hitre železnice, pri čemer bo v prihodnosti na osnovi nacionalnih projektov možno imeti večje hitrosti – 160 kilometrov na uro, kot je določeno v Uredbi TEN-T. Bistvene so tudi hitre povezave za potniški promet Ljubljane z Avstrijo, Italijo in Hrvaško do leta 2040".
Je pa Bratušek Cicikostasa povabila tudi v Slovenijo. Čeprav naj bi povabilo sprejel, še "datum in program nista določena", pravijo na ministrstvu.
Za zdaj se torej zdi, da ima Slovenija realno možnost, da se v prihodnjih letih vendarle vključi v evropsko mrežo hitrih železnic. Čez nekaj desetletij se bomo tako morda tudi od Ljubljane do Maribora lahko končno peljali s hitrostjo, ki se spodobi za razvito državo v 21. stoletju.
Važno, da bomo imeli obnovljene in najdražje železniške postaje. Brez vlakov!
Slovenija je postala slepo črevo v evropski železniški infrastrukturi, zato gredo vse hitre proge mimo nas. Iz Trsta ob italijansko-slovenski meji v Avstrijo, kjer je tudi hitra proga za Nemčijo in Madžarsko. Madžari in Hrvati pa tudi gradijo hitro progo… ...prikaži večo za Reko. 2TDK bo samo za našo lokalno uporabo, ker je prepočasen. Od njega je Alenka spodila Madžare. Madžarom pa so Italijani dali pomol v Trstu. Kmalu še Koper ne bo imel dela.
Alenčici je vlak odpeljal že pred leti, ko so Avstrijci in Italijani naredili hitro progo Trst -Graz s povezavo na Budimpešto, kar pomeni, da so nas obšli, zato tudi ustaškoti delajo hitro progo iz Madžarske meje proti Reki in to je vse!!