Zakon o gostinstvu, ki je pomemben predvsem zaradi ureditve kratkotrajnega oddajanja stanovanj turistom, bo danes popoldne ponovno tema razprave v državnem zboru. Ali bo tokratna različica predloga zakona, ki so ga na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kot navajajo, popravili z obsežnimi amandmaji, tudi zadnja, bo torej znano proti koncu dneva.
Zakonu so nasprotovali vsi
Zakon ima za sabo že dolgo pot, saj se z njegovo vsebino ni strinjal praktično nihče. Nasprotovali so mu sobodajalci, ker so jim prejšnje verzije predloga omejevale svobodno gospodarsko pobudo, prav tako pa so mu nasprotovale civilnodružbene organizacije, kjer so prepričani, da morajo biti stanovanja namenjena bivanju in ne zaslužkom.
Veliko pripomb na prejšnje predloge zakona je imela tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora, ki je opozorila na dejstvo, da sta gostinstvo in turizem izvirni pristojnosti občin, ki prek turistične takse vplivata tudi na financiranje občin. ZPS je podvomila v sorazmernost pripravljenih rešitev ter na ustavno vprašljiv poseg v zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo, navajajo na ministrstvu.
Občine z omejitvami bosta določila ministra
Tako bodo danes člani delovnega telesa za gospodarstvo v DZ odločali o naslednjih bistvenih spremembah, ki jih prinaša zdajšnja različica.
Po novem predlogu bo v občinah, ki se soočajo z nedostopnostjo stanovanj zaradi turističnega obiska, veljala časovna omejitev največ 60 dni oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem v koledarskem letu. Katere so te občine, pa bo vsaki dve leti v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, določil minister, pristojen za stanovanjsko problematiko. Odločal bo na podlagi kriterijev, ki jih bo z uredbo za dve leti vnaprej določila vlada.
Oddaja možna tudi celo leto
Vendar, če bo občina na podlagi analize sprejela splošni predpis za drugačno regulacijo pa bo v njem lahko prej omenjenih 60 dni skrajšala na 30 ali pa raztegnila na največ 270 dni oddajanja turistom v koledarskem letu.
"Zakon ustvarja pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na seznam, tako da bodo lahko na podlagi analize določile omejitev, ki je najmanj 60 dni oddajanja v koledarskem letu," še dodajajo na ministrstvu. To pomeni, da bodo lahko uvedle omejitve od najmanj 60 pa do 365 dni oziroma v tem primeru omejitev sploh ne bo.
Prejšnji predlogi: 30 oziroma 60 dni
Spomnimo, po prvotni različici novele je za oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah veljala omejitev 30 dni na leto, v drugi različici, ki so jo predstavili marca letos, so to dobo podaljšali na 60 dni. V eno- in dvostanovanjskih hišah pa ostaja letna omejitev 150 dni.
Občine pa bi (marčevska različica) splošno določilo o času oddajanja lahko podaljšale za stanovanja v večstanovanjskih hišah na največ 90 dni, v hišah pa na celo leto, lahko pa se bodo odločile tudi za ostrejše pogoje in število dni omejile po 60 oziroma 150 dni.
V blokih ni več omejitev za pravne osebe
Zelo pomembna sprememba, ki jo bodo danes obravnavali na odboru v DZ je črtanje določila, da se v večstanovanjskih stavbah dejavnost lahko izvaja le s statusom sobodajalca.
To pomeni, da v blokih stanovanj za kratkoročni najem ne bi mogli tržiti samostojni podjetniki in podjetja. Pripravljavci zakona so očitno popustili pod pritiski z različnih strani, med drugim pa so tudi v ZPS opozorili na neutemeljenost razlikovanja med eno- in dvostanovanjskimi stavbami na eni strani in večstanovanjskimi stavbami na drugi strani, zato se v zakonu črtajo tudi rešitve, ki so bile vezane na to razlikovanje.
V zakonu tako ostaja le določilo, da se v najem turistom ne sme oddajati oskrbovanih stanovanj, določa pa še nekaj drugih splošnih pogojev, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev identifikacijske številke, obvezno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja, soglasje solastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev v tri- in večstanovanjski stavbi, vključujoč soglasja etažnih lastnikov mejnih (sosednih) stanovanj.
Zakon je razvodenel, stanovanjsko krizo poglablja
S takšnim predlogom zakona oziroma omejitev oddajanja v kratkoročni najem se ne strinjajo v civilnodružbenih organizacijah, kjer opozarjajo, da predlagani amandmaji dodatno rahljajo že tako ne dovolj ambiciozen predlog regulacije.
Pravna mreža za varstvo demokracije, Danes je nov dan, Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) ter Inštitut za politike prostora (IPoP) skrbijo zlasti "razvodenela ureditev časovnih omejitev oddajanja stanovanj, dopuščanje oddajanja pravnim osebam in pomanjkljiva zaščita mirne rabe stanovanj drugih etažnih lastnikov".
Civilnodružbene organizacije ponovno poudarjajo, da bi morala biti "stanovanja v prvi vrsti namenjena bivanju, ne pa ustvarjanju dobička s turistično dejavnostjo«. Ob tem pa opozarjajo, da trenutni predlog zakona "v praksi legalizira številne škodljive načine delovanja, ki še poglabljajo stanovanjsko krizo v Sloveniji in prispevajo k nedostopnosti stanovanj, hkrati pa vodijo tudi v motenje mirnega bivanja za okoliške stanovalce".
Predvidena časovna omejitev kratkotrajnega oddajanja po njihovem mnenju "zelo kompleksno prepleta pristojnosti države in občin, kar odpira vprašanje dejanske učinkovitosti ukrepa". Skrbi jih zlasti možnost, da lahko občine z visokim tveganjem kljub zakonsko določenemu roku 60 dni same določijo časovno omejitev do kar 270 dni, ostale občine pa lahko predvidijo omejitev od 60 do 365 dni.
Peter Podržaj s Pravne mreže za varstvo demokracije pravi, da je tako visoka zgornja meja razpona v nasprotju z osnovno funkcijo stanovanja, ki je že po stanovanjskem zakonu in predlogu zakona o gostinstvu namenjeno trajnemu bivanju.
To ni sobodajalstvo
Prvotna ideja sobodajalstva je bila uporaba zgolj dela stanovanja za turistični namen v času sezone, prvotno pa je bilo omejeno na fizične osebe, pa opozarja Barbara Rajgelj s Pravne mreže za varstvo demokracije. "S kasnejšo razširitvijo možnosti oddajanja na pravne osebe in samostojne podjetnike je stanovanje kljub posebnem ustavnem statusu postalo zgolj še ena dobrina".
Opozarja tudi, da se sobodajalstvo skladno z obstoječo ureditvijo lahko izvaja, če izpolnjuje štiri pogoje, ki jih določa stanovanjski zakon. Dejavnost se po tem zakonu lahko opravlja zgolj: prvič, v delu stanovanja, drugič, če ne moti drugih etažnih lastnikov pri mirni rabi stanovanj, tretjič, če ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe in če lastnik za opravljanje dejavnosti pridobi soglasje solastnikov, ki imajo več kakor 3/4 solastniških deležev.
Zadnji predlog zakon o gostinstvu pa te pogoje bistveno olajšuje, saj bo, kot pravi Rajgelj po novem dovolj le izpolnjevanje enega izmed pogojev, in sicer pridobitev soglasja treh četrtin ostalih etažnih lastnikov.
Mi nismo grešni kozli in poskusni zajčki
Ne glede na rahljanje omejitev, ko gre za možno število dni kratkotrajnega oddajanja turistom, pa se z zadnjo verzijo predloga zakon ne strinjajo niti v združenju sobodajalcev. Med drugim pravijo, da niso grešni kozli za pomanjkanje stanovanj za bivanje, poleg tega ne pristajajo na vlogo "poskusnih zajčkovi eksperimentov politike, ki ne zmore povedati, koliko bivališč za mlade družine bi pridobili z uničevanjem naše dejavnosti."
V združenju sobodajalcev nasprotujejo novi ureditvi o tako imenovanih "rizičnih" občinah, za katere bi ministra na podlagi kriterijev iz uredbe, določala občine, kjer bi bilo oddajanje omejeno na največ dni.
Kriteriji ohlapni, določitev občin prepozna
"Že sama rešitev, da izvršna veja oblasti s tako ohlapnimi kriteriji, kjer si vlada sama izbira podlage in podatke zanje, je neustavna, sploh ker gre tu za poseganje v temeljne pravice, na kar je ne nazadnje predlagatelja že opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ," navajajo v sporočilu za javnost.
Opozarjajo tudi, da je "časovna shema tega ukrepa povsem neživljenjska, saj predviden rok 31. oktober za sprejem občinskih odlokov pomeni, da bi nosilec dejavnosti šele dva meseca pred koncem leta izvedel, pod kakšnimi pogoji bo lahko posloval v prihodnjem letu, kar je popolnoma v nasprotju s predvidljivostjo, ki jo dejavnost potrebuje za vnaprejšnje zbiranje rezervacij".
Omejevanju pa nasprotujejo tudi zaradi dejstva, da "mora nosilec dejavnosti v večini primerov plačevati fiksne prispevke celo leto".
Ob tem pa po njihovem ni jasno, "kaj naj bi bila javna korist takšnih časovnih omejitev, saj tuje izkušnje kažejo, da na njihov račun profitirajo kvečjemu hotelirji in nimajo znatnega vpliva na razpoložljivost stanovanj".
katarina.n.mal@styria-media.si
