V nadaljevanju preberite:
- Prve napovedi kažejo zelo pozen začetek snežne sezone.
- V večjem delu Evrope naj bi zapadlo (še) manj snega kot običajno.
- Najboljše razmere se obetajo predvsem nad 1800 metri.
Prve napovedi snežnih padavin za zimo 2026/2027 kažejo na močan vpliv super El Nina. Ta se trenutno še razvija, meteorologi s Severe Weather pa napovedujejo, da bo eden najmočnejših, če ne celo najmočnejši, tovrstnih dogodkov v desetletjih, zato bo imel velik vpliv na to, kakšno zimo bomo imeli.
Napovedi prvih snežnih padavin za zimo 2026/2027
Pričakovati je "zelo zakasnjen začetek snežne sezone tudi na višjih nadmorskih višinah, saj greben visokega zračnega tlaka prinaša višje temperature in manj padavin". Novembra bo tako v nižinah še jesensko toplo in prav nič zimsko.
Če sploh, lahko prve snežinke pričakujemo decembra, a meteorologi za Evropo v prihajajoči zimi ne napovedujejo veliko snežnih padavin: "Na večjem delu celine naj bi bilo manj snežnih padavin kot običajno, razen v visokogorju, torej v Alpah, in območjih z nižjimi temperaturami na severu in severovzhodu." Razen na severu in severovzhodu Evrope bo snežilo zelo malo. Napoved kaže na podpovprečno količino snežnih padavin v večjem delu osrednje, zahodne, severozahodne in južne Evrope.
Podpovprečno sneženje sicer ne pomeni, da sploh ne bo snežilo. Pomeni le (še) manj snega kot v prejšnjih letih. "Torej lahko na območju, kjer pozimi običajno pade meter snega, pade le 25 centimetrov snega," opisuje meteorolog Andrej Flis, zaposlen pri Severe Weather. Zaradi višjih temperatur bo v nižinah to zimo sicer pogosteje deževalo kot snežilo.
Za smučarje bo prihajajoča sezona tako odvisna od tega, na kako visoko ležeče smučišče se bodo odpravili. "Območja nad 1800–2000 metri nadmorske višine v Alpah bodo imela snežno odejo," napovedujejo meteorologi.
El Nino
El Nino je naravni podnebni pojav, povezan z izrazitim segrevanjem površinskega dela osrednjega in vzhodnega tropskega Tihega oceana. Kot smo poročali, se El Nino naravno pojavi približno na dve do sedem let, podnebne spremembe pa ga ne povzročajo neposredno, lahko pa okrepijo nekatere njegove posledice.
Vpliva na vetrove, zračni tlak in poti vremenskih sistemov in lahko na različnih koncih sveta poveča verjetnost vremenskih skrajnosti.
El Nino nastane tako, da se nad toplejšim delom Tihega oceana topel in vlažen zrak začne močneje dvigovati, zato se tam zračni tlak zniža in poveča količina padavin. V zahodnem delu Pacifika se zrak medtem spušča, kar ustvarja stabilnejše vreme in višji zračni tlak. Sprememba se nato prek povezave med oceanom in ozračjem razširi daleč zunaj območja Tihega oceana.
Moč pojava razkriva tudi dogajanje pod morsko gladino. Severe Weather opozarja na izrazit pas nenavadno tople vode v zgornjih 250 metrih tropskega Pacifika, imenovan padajoči Kelvinov val. Kot smo že poročali, so bile temperature morske gladine v nekaterih delih tropskega Pacifika od 2,2 do 2,6 stopinje nad dolgoletnim povprečjem, pod gladino pa so bila odstopanja še bistveno večja. Ponekod so temperature pod gladino za več kot deset stopinj Celzija višje od povprečja.
Ta topla voda se pomika proti vzhodu in se približuje površju, s čimer dodatno krepi segrevanje vzhodnega dela Tihega oceana. Kelvinov val naj bi hkrati predstavljal veliko zalogo energije, zaradi katere bi El Nino lahko ostal močan tudi globoko v zimo.
Kot smo poročali, so med možnimi posledicami letošnjega El Nina suše v Avstraliji, Indoneziji in južnem delu Afrike ter obilnejše padavine ob zahodni obali Južne Amerike, v vzhodni Afriki in na jugu Združenih držav Amerike. Evropa je od dogajanja v Pacifiku bolj oddaljena, zato povezava ni tako neposredna. Prinaša nam le dež namesto snega pozimi.
Španija je letos lep primer kaj se zgodi, ko ne ceniš evropskih vrednot. Meteorologi pa naj se nehajo sramotiti, naj …
Pozabite na napovedi več mesecev vnaprej.