Še šest dni poletnih temperatur, nato izrazit preobrat

V nadaljevanju preberite:

• Začetek septembra prinaša vročino z dnevnimi temperaturami do 35 °C.

• Nedelja bo po menjavi zračne mase nekoliko hladnejša, večinoma z dnevnimi temperaturami pod 30 °C.

• Sredi prihodnjega tedna se obeta izrazitejša ohladitev in obilnejše padavine.

Čeprav smo s septembrom vstopili v meteorološko jesen, vreme ostaja poletno. "Začetek meteorološke jeseni ni prav nič jesenski, saj se popoldanske temperature v prvih dneh septembra bistveno ne razlikujejo od konca avgusta," so zapisali na Agenciji za okolje RS (Arso).

Dodajajo, da bo še nekoliko bolj vroče, zapihal bo jugozahodni veter. Najvišja dnevna temperatura bo večinoma od 31 do 35 °C.

V soboto popoldne nas bo od severa prešla hladna fronta. Predvsem v severni polovici Slovenije bo prinesla nekaj ploh in neviht, tam se bo tudi nekoliko osvežilo. Vseeno pa bo najvišja dnevna temperatura v soboto v večjem delu Slovenije še presegla 30 °C.

V nedeljo pod 30

Po prehodu fronte in zamenjavi zračne mase bodo v nedeljo temperature (z izjemo Primorske) nekoliko nižje, večinoma malo pod 30 °C.

V ponedeljek in torek se bo vročina spet nekoliko stopnjevala, občutnejša sprememba vremena pa se nakazuje sredi prihodnjega tedna.

Od srede tedna veliko dežja

S sredino prihodnjega tedna pa naj bi se vendarle končalo letošnje rekordno vroče poletje, ki bo imelo najverjetneje za posledico tudi do zdaj najhujšo sušo. "Najnovejši modelski izračuni kažejo na veliko verjetnost prehoda dokaj izrazite hladne fronte, ki bo med sredo in četrtkom prinesla tako občutnejšo ohladitev in najverjetneje tudi od 20 do 50 l dežja na kvadratni meter," so zapisali na Arsu. Zaenkrat kaže, da bodo dnevne temperature okoli 20 stopinj Celzija. Meteorologinja Katja Kozjek Mihelec napoveduje, da naj bi bile padavine za razliko od zadnjih mesecev precej enakovredno razporejene po državi.

Rekordno vroče poletje

Da je bilo letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950, je Arso objavil že v sredo. Danes pa so na agenciji ugotovitve o minulih mesecih strnili.

Klimatolog Gregor Vertačnik je tako npr. ponovil, da je temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991-2020 dosegel 2,8 stopinje Celzija in s tem presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024. Je bil pa odklon še večji pri dnevni najvišji temperaturi, kar pomeni, da so bili popoldnevi še bolj izrazito nadpovprečno topli. V najvišji dnevni temperaturi je bil tako odklon približno 3,6 stopinje Celzija, pri najnižji pa 1,9 stopinje, je podrobneje pojasnil.

Letošnje poletje je bilo na ravni državi tudi najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko so na voljo primerljivi podatki. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno, še posebej nadpovprečna je bila osončenost gorskega sveta. Po višini padavin pa je bilo poletje na državni ravni približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho.

Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Ni pa bil dosežen absolutni temperaturni rekord za Slovenijo, ki ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje.

Vročina in pomanjkanje padavin sta povzročila izrazito nizkovodne razmere, ki pa niso bile najhujše doslej. Na površinskih vodah jih lahko tako po pojasnilih hidrologa Janeza Polajnarja uvrščamo nekje med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, medtem ko se sušne razmere v podzemnih vodah uvrščajo nekje na šesto mesto v zadnjih 45 letih. Posebnost sušnih razmer pa je bila ta, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami, zato so bile tudi temperature rek, npr. v Pomurju in na spodnji Savi, in jezer, tudi Blejskega in Bohinjskega, ponekod rekordno visoke.

Količine podzemnih voda so se vztrajno zmanjševale, pa vendar ekstremno nizkih gladin podzemnih voda na Arsu niso zabeležili. Izjemno ali zelo sušne razmere so zabeležili predvsem na območjih Koroške, Podravja, spodnjega toka Savinje in Save ter na območju Notranjske in Dolenjske. Pri površinskih vodah pa po nizkovodnih razmerah izstopajo Dolenjska, kočevsko in spodnjesavsko območje ter Pomurje in Podravje.

Na rekah Muri in Dravi so julija zabeležili rekordno nizek pretok, na ostalih rekah pa so zabeležili eno najnižjih, čeprav ne rekordno najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih.

Padavine v avgustu in tiste, napovedane v prihodnjem tednu, nizkovodnih razmer bistveno ne bodo izboljšale, vsaj ne na v podzemnih vodah, je opozoril Polajnar, Za izboljšanje bi potrebovali precej več padavin in ta, ki bi morale pasti v daljšem časovnem obdobju. Pri globljih vodonosnikih bi potrebovali nekje 300 milimetrov padavin, nekoliko manj pa v plitvih. Ob običajnem jesenskem deževju bi se lahko podzemne vode na običajno raven dvignile nekje do konca tega leta.

Vročina, pomanjkanje padavin in izjemno visoko izhlapevanje vode iz rastlin so privedli tudi do velike ali celo izjemne suše v pretežnem delu države. Agrometeorologinja Andreja Sušnik je poudarila, da bo na posameznih območjih, predvsem v spodnjem Posavju in v Beli krajini potrebnih več kot 200 milimetrov postopnega dežja za normalizacijo razmer v površinskem sloju tal. Na splošno sta predvsem vzhodni in jugovzhodni del Slovenije še vedno obarvana v rdeče barve izjemne suše, nekoliko bolj ugodno je stanje v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije.

Do zdaj smo osemkrat po letu 2000 v Sloveniji beležili sušo takšne razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo. Tudi letošnja se bo uvrstila med te, na Arsu pa ocenjujejo, da bo najbolj obsežna in intenzivna med njimi, kar se izraža tudi v gospodarski škodi v kmetijstvu.

Strah pred vročino, sušo in poplavami zaradi razvoja super El Nina

V nekaterih regijah sveta se morajo v prihodnjih mesecih pripraviti na ekstremne vročine, suše in poplave, saj se razvija nenavadno močan pojav El Nino, je danes opozorila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Pojasnila je, da so temperature v tropskih pacifiških regijah, ki imajo močan vpliv na vremenske vzorce po svetu, že izjemno visoke.

"El Nino se pred našimi očmi še dodatno krepi," je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "Znanost ne dopušča prostora za dvom: planet se je znašel v neznanih vodah in te vode se segrevajo," je dodal.

WMO na podlagi trenutnih podatkov ocenjuje, da obstaja izjemno velika možnost, da bo El Nino vztrajal do februarja 2027.

Meteorološka organizacija svoje napovedi o El Ninu, ki se naravno pojavi vsaki dve do sedem let, utemeljuje na izračunih več vremenskih služb po vsem svetu. Čeprav podnebne spremembe lahko okrepijo njegove učinke, pa ga ne povzročajo.

WMO sicer ne uporablja izraza super El Nino, ki so ga sprejeli nekateri podnebni strokovnjaki, temveč govori o zelo močni intenzivnosti pojava.

El Nino se začne s segrevanjem temperature morske gladine v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku. Po podatkih WMO so tamkajšnje temperature že med 2,2 in 2,6 stopinje Celzija višje od dolgoletnega povprečja. Julija in v začetku avgusta pa so bile ponekod pod gladino oceana temperature že več kot osem stopinj nad povprečjem.

Vroč in vlažen zrak se nato v regiji dvigne, kar v naslednjih mesecih vpliva na globalne vzorce vetra, zračnega tlaka in padavin. To pogosto s seboj prinese sušne razmere v Avstraliji, Indoneziji in na jugu Afrike, medtem ko zahodna obala Južne Amerike, Vzhodne Afrike in južni del ZDA pogosto prizadenejo močne padavine.

dezurni@styria-media.si