Tveganje, da bo ženska umrla med nosečnostjo ali porodom, je na Švedskem 1:17.400, v Afganistanu pa 1:8. Deklica, rojena v Lesotu na jugu Afrike, lahko pričakuje 42 let krajše življenje od vrstnice na Japonskem, so včeraj opozorili na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Slovenija. Depresija in skeletno-mišične težave so manj pogoste pri bolj izobraženih Slovencih.
Na severovzhodu je tveganje za nastanek raka glave in vratu pri moških večja kot v osrednjem in zahodnem delu.
Tveganje za raka dojke je večje pri ženskah iz osrednje in zahodne Slovenije.
“Neenakosti v zdravju so prisotne v vseh državah, tako v tistih v razvoju kot v razvitih, torej tudi v Sloveniji,” pravijo na IVZ; včeraj so na spletni strani objavili poročilo Neenakosti v zdravju v Sloveniji.
Umre malo dojenčkov
“Primerjave z drugimi evropskimi državami kažejo, da se Slovenija po umrljivosti dojenčkov v Evropski uniji (EU) uvršča v skupino držav z najmanjšo umrljivostjo,” povedo na IVZ. Slovenija se uvršča na šesto mesto, za Luksemburg, Švedsko, Finsko, Ciper in Češko.
“Je pa umrljivost dojenčkov pri materah z največ osnovnošolsko izobrazbo 2,6-krat večja kot pri materah z najmanj višješolsko izobrazbo,” dodajajo. Poročilo kaže, da se Slovenija po umrljivosti zaradi poškodb uvršča v srednjo tretjino držav EU, na 16. mesto.
Analize v Sloveniji pa so pokazale, da otroci v revnejših družinah uživajo manj sadja in zelenjave ter so manj telesno dejavni. Delež čezmerno hranjenih odraslih je večji med prebivalci z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Pri obeh spolih je več kadilcev med ljudmi s poklicno, osnovno ali nižjo izobrazbo.