Maja Regina, učiteljica slovenščine iz Novega mesta, ki je kot strokovna delavka delala v različnih romskih naseljih, je za portal Iskreni ocenila, da se razmere na terenu poslabšujejo, predvsem na področju povečevanja nasilja. "Nasilje – verbalno, psihično in fizično – je v romskem naselju vsakodnevna realnost," pravi učiteljica. "Predvsem mladih ni več mogoče zaustaviti. Ko sem leta 2016 začela delati v naselju, smo se zaposleni pogovarjali o naraščanju nasilja. V zadnjih letih se tudi med njimi stopnjuje nasilje, tudi tako hudo, da se konča s smrtnim izidom. Lahko trdim, da še posebej v večjih romskih naseljih že leta »vre« in da je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo vse to izbruhnilo in doletelo ostale prebivalce."

Slovenija Golob brez milosti napovedal Šutarjev zakon, ukrepi so radikalni

"Življenje povprečnega romskega otroka je precej klavrno"

Življenje povprečnega romskega otroka je po njeni oceni precej klavrno. Na družbenem omrežju je delila zgodbo romske deklice, petošolke, ki je po pouku obiskovala večnamenski center. Ker sta jo zapustila mama in oče, je bila njena skrbnica babica. Po končani OŠ je želela nadaljevati šolanje in postati slaščičarka, vendar so ji sorodniki to preprečili. Primer so prijavili na CSD, na zaslišanjih na sodišču pa se je deklica zlomila ter zanikala, da želi v srednjo šolo. "Pri petnajstih letih je postala upravičena do prejemanja denarno socialno pomoči, kar je eden izmed ciljev Romov, saj s tem družine pridejo do dodatnega dohodka in se ga seveda ne branijo." Zdaj živi pri partnerjevi družini, partner je nasilen. 

Slovenija "Naslednji korak je torej logičen!"

Mladoletnice rojevajo otroke

Deklice pri 14–15 letih so po pričakovanjih družine že v starosti, ko si morajo poiskati partnerja, razlaga Regina. "Romske ženske dobijo vrednost šele, ko rodijo in postanejo mame. Zato se trudijo čim prej zanositi in roditi." Ženske imajo od enega do devet otrok. Večina naj ne bi imela kontracepcije, ker jim moški tega naj ne bi dovolili. "Njihova logika je, da če ženska jemlje kontracepcijo, ne rojeva, s tem pa družina izgublja otroške dodatke," pravi sogovornica postala Iskreni.

"To, kar se zdaj govori, o dodatnih kaznih in sankcioniranju, je le gorivo na ogenj. Ne bo ustavilo niti rešilo ničesar. Najprej bi morali tisti, ki odločajo, pogledati realnost v naseljih: družinsko dinamiko od rojstva naprej, partnerstva, šolanje, izobrazbo. Iz tega stanja v naseljih izhaja vse. Kazni za Nerome in Rome so enake, le da jih slednji ne plačujejo. Sredstva, ki jih dobijo, so namenjena preživetju in jih ni mogoče odtegniti za plačilo kazni. Enako je s kaznimi za nepošiljanje otrok v šolo: starši kazen prejmejo, a ker nimajo sredstev, ostane neplačana."

"Otroke imamo, ker prinašajo denar"

Učiteljica meni, da so otroški dodatki napačno zastavljeni. "Otroke imamo, ker prinašajo denar," naj bi dejala ženska iz romskega naselja. Ženska naj bi prišla k svetovalni delavki v večnamenski center. Ima tri otroke, vendar naj ne bi niti vedela, koliko so stari niti ali bi že morali hoditi v šolo. "Razmišljajo drugače kot mi: delo jim ni vrednota, šola jim ni vrednota. Želeli bi si denarja in lagodja, ne da bi za to veliko naredili." V romskih skupnostih vlada močna hierarhija moči, tako ekonomske kot tudi fizične, razlaga učiteljica. Bolje situirani Romi so pogosto nasilni do revnejših in jih izsiljujejo.

Ocenjuje tudi, da so Romi pozitivno diskriminirani ter, da romske projekte pišejo tisti, ki o Romih ne vedo dovolj. "Treba se bo lotiti iz vseh smeri: stanovanjska problematika, šolanje, zaposlitev, vzgoja, osnovna infrastruktura. Nekateri otroci živijo brez vode in elektrike. Skrbi me, da se bo nasilje nekaterih posameznikov vrnilo kot novo nasilje. Ob komentarjih, da bi naselja zravnali z zemljo, ljudi pregnali ali postrelili, me je strah. Upam, da bodo takšni glasovi v manjšini in da se bodo stvari začele mirno reševati."

VIDEO Brez sramu! Moški uriniral na mestu, kjer je umrl Aco, nato pa še ...

dezurni@styria-media.si