˝Črni četrtek˝ je bil le prvi dan v nizu dogodkov, ki so se odvijali naslednja leta in ki bi se lahko ponovili tudi lani, če ne bi bilo pravočasnih ukrepov države in centralne banke Federal Reserve (Fed).
Januarja 1929 je prisegel republikanski predsednik Herbert Hoover in ZDA so prvih šest mesecev uživale nadaljevanje razcveta 20. let, ki so mu celo rekli ˝Hooverjev boom˝.
Ljudje so navdušeno vlagali v borzo in za to porabili vse svoje prihranke v slepem prepričanju, da se bo rast "norih 20. let" večno nadaljevala. Gre torej za izrazito vzporednico zs tokratno svetovno finančno krizo, ki pa jo je povzročila predvsem slepa vera v rast nepremičninskega trga.
Najprej rekordna vrednost ...
Borzno navdušenje je trajalo vse do 3. septembra 1929, ko je Dow Jones dosegel rekordno vrednost 381,17 točke. V tistem času je bilo okrog 8,5 odstotka premoženja naloženega v delnice izposojenega. Dow Jones je do takrat neprekinjeno rasel šest let.
Zatem je začela borza nihati, v ozadju pa so bile špekulacije, da bodo ZDA uvedle strog carinski zakon. Borze so nihale vse do črnega četrtka, 24. oktobra, ko je Dow Jones za kratko celo presegel septembrski rekord, nato pa se je zatreslo in vlagatelji so skušali na ta dan prodati 12,9 milijona delnic.
Na Wall Streetu so se sestali bančni magnati, med drugim šef banke Morgan Thomas Lamont, šef banke Chase National Albert Wiggin in predsednik National City Bank of New York Charles Mitchell, ki so podpredsednika borze Richarda Whitneyja pooblastili, da z njihovim denarjem kupuje delnice po povišani ceni, začenši z jeklarsko industrijo. S podobno taktiko so zaustavili paniko leta 1907 in je delovala tudi tokrat, vendar le začasno.
... nato pa strmi padec
Preko konca tedna, ki je sledil, so se časopisi razpisali o paniki in prišlo je do "črnega ponedeljka" ter "črnega torka", V ponedeljek je Dow Jones zgrmel za 13 odstotkov, v torek pa še za dodatnih 12 odstotkov in rekord v trgovanju z delnicami na ta dan ni bil presežen vse do leta 1968.
Finančni velikani, vključno z družino Rockefeller, so skušali ponoviti ukrep bančnikov, vendar to ni delovalo in v tednu dni je borzna izguba znašala 30 milijard dolarjev.
Dow Jones je do 13. novembra padel na vrednost 198,60 točke, potem pa je začela njegova vrednost spet naraščati in do 17. aprila 1930 se je povzpel nazaj na vrednost 294,07 točke. Nekaj časa se je nato relativno dobro držal, a začel nato spet počasi drseti in 8. julija 1932 je dosegel rekordno nizko raven 20. stoletja, to je 41,22 točke ali 89 odstotkov manj od rekordnih višav septembra 1929, kamor je nazaj prilezel šele leta 23. novembra 1954.
Močan vpliv na začetek druge svetovne vojne
Dogodki oktobra 1929 veljajo za začetek velike gospodarske recesije, ki je zajela ves svet in krepko prispevala k začetku druge svetovne vojne, saj so Nemci, razočarani zaradi poraza v prvi svetovni vojni in oslabljeni zaradi krize pripeljali na oblast Adolfa Hitlerja.
Po današnjem prepričanju so regulatorji na čelu z zvezno vlado in centralno banko sprejemali povsem napačne ukrepe.