Ideja o premikanju ure se je porodila Williamu Willetu, ki je leta 1907 objavil članek The Waste of Daylight (Izguba dnevne svetlobe). Predlagal je, da bi urne kazalce premaknili za skupno 80 minut. Vsako nedeljo v aprilu bi izvedli 20-minutni premik.

Prvi, ki so uvedli poletni čas, so bili Kanadčani, ki so to storili že leta 1908, a samo na območju Thunder Bayja v Ontariu. Willet ni dočakal dne, ko so evropske države sprejele njegovo idejo. Prva je idejo leta 1916 uresničila Nemčija, ki ji je sledila Avstrija, mesec dni kasneje pa še Velika Britanija. Po drugi svetovni vojni so poletni čas večinoma ukinili, a so ga ponovno vpeljali v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi energetske krize. V Sloveniji se je to zgodilo leta 1982.

Danes se urni kazalci premikajo za eno uro, a temu ni bilo vedno tako. Premikali so jih tudi za 20, 30 in 40 minut. V 40. letih prejšnjega stoletja so nekatere države premikale čas tudi za dve uri. Polurni zamik je bil v prvi polovici 20. stoletja v veljavi na Novi Zelandiji, danes pa to prakso izvajajo na avstralskem otoku Lord Howe Island.

Foto: Paul Eggert - CC BY-SA 3.0 premike ure po svetu

Eni tako, drugi drugače

Večina evropskih držav usklajeno premakne urne kazalce. Letos bomo to storili v današnji noči, ko se bodo urni kazalci premaknili za eno uro naprej. Drugje po svetu države različno premikajo urne kazalce, če sploh. Že v Evropi se najdejo države, ki poletnega časa ne poznajo, med njimi Rusija, Belorusija in Islandija. Enako velja za Kitajsko, Egipt, Falklandske otoke, Jamajko in večji del Afrike.

Da pa bi bila zmeda še večja, v nekaterih državah niso enotni niti znotraj svojih meja. V Avstraliji poletni čas nekatere zvezne države uporabljajo, druge ne. Enako velja za Kanado in ZDA. V ameriški zveznih državah Havaji in Arizona ne uporabljajo poletnega časa, o tem pa vse glasneje razmišljajo tudi v zvezni državi Utah. 

Države različno prehajajo na poletni oziroma zimski čas. Nekatere, kot na primer Kanada, so to storile že v začetku marca, v Braziliji je do spremembe prišlo že 21. februarja. V Mehiki so posamezni predeli na poletnem času že od 13. marca, večji del države pa bo na nov čas prešel 3. aprila.

300 atomskih ur za določanje časa

Za koordinacijo svetovnega časa UTC skrbi Mednarodni urad za uteži in mere v Parizu (BIMP). UTC se dejansko določa na osnovi meritev časa v posameznih meroslovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami. V Sloveniji te meritve izvaja Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ).

BIMP je v zadnjem letu izpopolnil svoje metode, s čimer se je izboljšali tudi trenutno določanje časa. Gre za izredno majhne napake pri merjenju časa. V Sloveniji čas določamo s posebno atomsko uro, katere odstopanje od mednarodnega časa UTC je dosti manjše od ene milijoninke sekunde. Današnji najboljši laboratorijski poskusi ponujajo stabilnosti ur, ki bi se od velikega poka pa do danes zmotile zgolj za eno sekundo.