Boštjan Cesar, petintridesetletni srednji branilec, je bil sicer pripravljen nadaljevati svojo reprezentančno kariero, a se je po pogovoru z novim selektorjem Tomažem Kavčičem odločil za konec te poti. "Za nič ne bi menjal teh 15 let v reprezentanci. Res sem užival, tako na igrišču kot ob njem. Bil sem ponosen, da sem nosil dres nogometne reprezentance Slovenije," je v čustvenem nastopu ob koncu kariere na Brdu pri Kranju poudaril Cesar.
Ta se je zahvalil vsem, s katerimi je igral, sodeloval, hvaležen je tudi družini in navijačem za vso podporo. Kot je dejal, ga pred torkovo tekmo ob misli, da bo to zadnji boj v državnem dresu, pošteno stiska pri srcu. Tekmeca za konec si ni mogel izbrati, če bi ga lahko, bi to bila: "Portugalska. Zaradi Cristiana Ronalda. Proti njemu še nisem igral," je malce v smehu dejal "Cesi", kot ga kličejo v reprezentanci.
Kot najlepši trenutek v teh 15 letih je izpostavil povratno tekmo dodatnih kvalifikacij za nastop na SP 2010 proti Rusiji v Ljudskem vrtu, najtežje pa mu je bilo, ker se niso uvrstili na EP.
Na EP 2020 se tudi ne bo. "Sprijaznil sem se s tem. Življenje je pač takšno. Smo profesionalci, življenje gre dalje. Želja je bila nadaljevati, to ni sporno, a od torka dalje bom zvesti navijač slovenske reprezentance," je dejal Cesar, ki napoveduje lepo prihodnost slovenski vrsti.
"Težko je soditi po le eni tekmi (petkov poraz v Avstriji z 0:3; op. STA). Res je, da se igralci že dolgo poznajo, zagotovo bodo morali določeni prevzeti odgovornost in peljati slovensko reprezentanco v zmage. Zagotovo to lahko naredijo, bodo pa potrebovali še kakšno tekmo, da se uigrajo. Verjamem, da slovenska vrsta lahko naredi rezultat," meni dolgoletni branilec.
Cesar ima za seboj bogato reprezentančno in klubsko kariero. Posebej v izbrani vrsti je dolga leta veljal za pravega vodjo obrambe in ekipe, nenazadnje je bil tudi kapetan. Kot prvi slovenski nogometaš je dosegel sto nastopov v državnem dresu, torkov bo 101. Na tekmi bo Cesar odigral prvih pet minut, kar bo ponazarjalo tudi številko na dresu, ki ga je dolgo nosil.
Cesar je svoj reprezentančni debi doživel 12. februarja 2003, ko je odigral celotno prijateljsko tekmo proti Švici (1:5) v Novi Gorici. Malce zatem, 9. oktobra 2004, je dosegel svoj prvi zadetek za izbrano vrsto, ta je bil edini na kvalifikacijski tekmi za SP 2006 ob zmagi z Italijo. To je bil tudi edini poraz Italije v tistih kvalifikacijah, pozneje je tudi osvojila naslov svetovnega prvaka.
V klubski karieri ga je pot iz mladinskih vrst Olimpije vodila v zagrebški Dinamo (2000-2005), vmes je bil posojen Croatii Sesvete in Olimpiji, nato je prestopil k Marseillu (2005-2009), ki ga je za eno sezono posodil še West Bromwich Albionu, sledila je selitev v Grenoble, od leta 2010 pa je član italijanskega Chieva.
Kaj pa bo Boštjan Cesar po karieri? "Rad bi ostal v nogometu, ampak v tem trenutku se porajajo razne stvari v mislih. Nisem se še odločil, želim igrati še nekaj let na tej ravni. Upam, da bo zdravje to dopuščalo. Ko bo čas, pa bom podrobneje razmislil tudi o tem."