Tihi mož iz Salamance Vicente Del Bosque je tudi uradno postal naslednik Luisa Aragonésa na klopi nogometnih evropskih prvakov Špancev. Novi vojskovodja je počaščen.
"Zavedam se odgovornosti, ki jo prevzemam, vendar pa sem bolj kot zaskrbljen počaščen,"
so
bile prve besede
Vicenteja Del Bosqueja
v vlogi selektorja španske reprezentance. Na novinarsko
konferenco so ga pospremili predsednik španske nogometne zveze
Angel Maria Villar
, generalni sekretar
Jorge Perez
in športni direktor
Fernando Hierro
. Prav združitev slednjega z novim selektorjem je posebna zgodba.
Del Bosque in Hierro sta bila ključni del, trener in kapetan, galaktičnega Reala, ki je na začetku
21. stoletja vladal na španskih in evropskih nogometnih igriščih. Prav z njunim odhodom – klub ju
je odpustil še isti dan po osvojitvi naslova prvaka leta 2003 – se je začel konec velikega
predsednika
Florentina Pereza
.
|
|
|
Pred Del Bosquejem je težka naloga. © AFP
|
| |
"Španski nogomet je v najboljšem položaju v zgodovini. Za to se moramo zahvaliti mojemu
predhodniku Luisu Aragonésu in njegovi trenerski ekipi. Svojega predhodnika občudujem in bom v
prihodnjih dneh govoril z njim. Pogovori nekdanjega in sedanjega trenerja so vedno
dobrodošli,"
je bil kot ponavadi redkobeseden Del Bosque, ki bo na klopi "furije" pravzaprav
opravljal šele tretjo omembe vredno trenersko službo v karieri. Danes 57-letni nekdanji defenzivni
vezist je kar 11 let svoje igralske kariere prebil pri madridskem
Realu
, za katerega je v 312 tekmah dosegel 14 golov, med letoma 1975 in 1980 pa je
zbral tudi 18 nastopov za izbrano vrsto, ki jo od zdaj vodi.
Njegov meteorski trenerski vzpon se je začel leta 1999. Tega leta je namreč na vroči klopi na
stadionu
Santiago Bernabeu
nasledil
Johna Toshacka
. Njegova prva štiri leta so bila za klub najplodnejša od zlatega
obdobja Ferenca Puškasa in Alfreda Di Stefana. Real je namreč osvojil dve Ligi prvakov (2000 in
2002), dve domači prvenstvi (2001 in 2003), španski superpokal (2001) in evropski superpokal
(2002). Takrat je predsednik Perez v sklopu svoje galaktične politike v treh letih v Madrid
pripeljal tri nesporno največje zvezdnike svetovnega nogometa
Luisa Figa
,
Zinedina Zidana
in
Ronalda
. Le teden pred prihodom četrtega asa
Davida Beckhama
pa se je klub Del Bosqueju šokantno zahvalil za sodelovanje in pod
vodstvom Pereza ni več ponovil uspehov. Na klopi Reala je Del Bosque dobil kar 104 tekme od 186.
| |
Spet Raúl in Guti?
|
|
Španski mediji napovedujejo, da se bosta pod novim režimom v reprezentanco vrnila tudi člana
Reala
Raúl in
Guti.
|
Po madridski epizodi je Del Bosque v sezoni 2004/05 vodil turškega velikana
Bešiktaš
, vendar je zaradi slabih rezultatov in le četrtega mesta v domačem
prvenstvu klop zapustil že po enem letu. Še pred prihodom v Istanbul je bil po za Španijo
katastrofalnem evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem kandidat za naslednika
Iniakija Saeza
na klopi izbrane vrste, a so vodje nogometne zveze takrat dali
prednost prekaljenemu Luisu Aragonésu.
|
|
|
Del Bosque in Fernando Hierro bosta spet sodelovala. © Reuters
|
| |
Zdaj je svojo priložnost dobil. Glede na številne zvezdnike, ki so na voljo španski
reprezentanci, je morda čas, da na mednarodni sceni Del Bosque spomni na svoj galaktični Real.
Pravi, da je trenutna španska generacija tega sposobna.
"Igralci trenutne generacije so zmagovalci. Do zadnjega EP sicer tega v članski konkurenci niso
pokazali, so pa zato v mladinski,"
pravi Del Bosque, španski mediji pa že napovedujejo, da
bosta v novi "furiji" prostor našla tudi njegova madridska soborca
Raúl
in
Guti
.
Aragonés je letvico postavil kar se da visoko. Evropa je osvojena. Na vrsti je svet.