Spremljevalci in kronisti športnega dogajanja z letošnjih poletnih olimpijskih iger v Tokiu so si enotni, da je bil današnji olimpijski finale na 400 m z ovirami z izjemnim svetovnim rekordom Karstena Warholma eden najbolj imenitnih trenutkov v zgodovini atletike. Gre za atletsko disciplino, ki je bila v preteklosti spregledana, a je z dosežki atletov vedno poskrbela za izjemne zgodbe in enkratne ter posebne zvezdniške trenutke.
Dvakratni svetovni prvak v teku na 110 m z ovirami Colin Jackson je bil v prenosu za britansko radiotelevizijo BBC TV v prvi izjavi skorajda brez besed in povsem osupel ob dosežku 25-letnega Norvežana. "Ko govorite o svetovnih rekordih, je na dosežek Warholma nedvomno treba gledati v družbi s časom Usaina Bolta 9,58 sekunde na 100 m in z dosežkom Flo Jo 10,49 sekunde na 100 m. To je eden najvidnejših svetovnih rekordov in prepričan sem, da me bo ta svetovni rekord preživel. Gre za prizore, ki jemljejo sapo. Res sem v šoku."
"Pravkar smo videli enega največjih atletskih nastopov v zgodovini tega športa," je na Eurosportu dejal nekdanji britanski skakalec v daljino Greg Rutherford, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Warholmov dosežek je, nekoliko zadržano sicer, odmeval tudi na Norveškem, kjer so vesti iz Tokia pospremili z velikim ponosom in Warholmov dosežek uvrstili ob bok dosežkov norveških zvezdnikov v zimskih športih. Warholm je postal sploh prvi Norvežan z olimpijskim zlatom v teku na 400 metrov z ovirami. "Morda gre za enega največjih norveških dosežkov," je časopis VG citiral olimpijskega prvaka na 800 m Vebjorna Rodala. Nekdanja svetovna prvakinja v teku na 10.000 metrov Ingrid Kristiansen pa je dodala: "Mislim, da je to eden največjih norveških dosežkov, ne glede na šport."
Ko je legendarni Američan Edwin Moses s 47,02 leta 1983 v Nemčiji postavil svetovni rekord, si nihče ni mislil, da bo mogoče teči pod 46 sekundami. Kronisti olimpijskega dogajanja so si enotni, da je tokijska ura resnice bila najverjetneje največji dogodek v zgodovini discipline, ki od tekmovalcev terja, da kar najhitreje, od starta do cilja, premagajo en krog v dolžini 400 metrov z desetimi ovirami, ki so za moške visoke 91,4 centimetra, nekoliko manj kot v teku na 110 m z ovirami (107 cm).
Britanec David Hemery je kar najbolje izkoristil nadmorsko višino in redek zrak v Ciudad de Mexicu, da je za sedem desetink podrl svetovni rekord in z 48,1 sekunde osvojil zlato leta 1968. Hemery je bil drugi Zemljan, ki je 400 m z ovirami pretekel pod 49 sekundami. Le mesec dni pred tem je to uspelo Američanu Geoffu Vanderstocku (48,8 sekunde).
Tekač iz Ugande John Akii-Bua je z novim svetovnim rekordom osvojil zlato leta 1972, kot prvi pod 48 sekundami (47,82), preden je Američan Edwin Moses med letoma 1976 in 1983 štirikrat znižal rekord. Američan Kevin Young je nato nov mejnik 46,78 sekunde postavil za zlato na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Šlo je za svetovni rekord, ki je preživel in veljal kar 29 let.
Warholm ni prišel od nikoder. Pred Tokiom je osvojil naslova svetovnega prvaka v Londonu in Dohi v letih 2017 in 2019, vmes je v Berlinu leta 2018 osvojil naslov evropskega prvaka. Letos 1. julija v Oslu je prvič s časom 46,70 dosegel svetovni rekord, ki ga je 3. avgusta v Tokiu izboljšal na 45,94 sekunde.
"Nikoli v svoji najbolj divji domišljiji nisem pomislil, da bo to mogoče," je dejal Warholm in dodal, da ga v pehanju za rekordi motivirajo tekmeci: "Nočem izgubiti. Sovražim to."
Pred petimi tedni je za osem stotink sekunde izboljšal dosežek Američana Younga, zdaj pa je olimpijski prvak. Ko je prečkal ciljno črto, se je prijel za glavo, saj ni pričakoval časa pod 46 sekundami. V zgodovini je le pet tekačev teklo pod 47 sekundami, od teh trije v tokratnem finalu v Tokiu.
Google plačuje dober dohodek od doma od 4600 do 6200 evrov na teden, kar je neverjetno pred letom dni, ko …