Mladi Slovenec lovi zmago v ligi prvakov in nemški Bundesligi, potem ko je pretekli teden na turnirju TOP 16 osvojil drugo mesto med najboljšimi Evropejci, še prej pa slovenski reprezentanci pomagal do zgodovinskega uspeha oziroma prve ekipne uvrstitve na olimpijske igre. Zveni odlično, kajne? Vse to je uspelo Darku Jorgiću, 21-letnem Hrastničanu, ki z veliki koraki stopa v sam vrh svetovnega namiznega tenisa.
Jorgić je trenutno 39. na mednarodni lestvici ITTF in kljub rosnim letom dokazuje, da je lahko konkurenčen tudi najbolj renomiranim igralcem. Že leta 2017 je prestopil v nemški TSV Bad Königshofen, poleti 2018 pa se je preselil v bolj uspešen nemški klub - 1. FC Saarbrücken in kmalu postal eden od nosilcev kolektiva.
Z mladim Zasavcem smo se pogovorili o nedavnih uspehih, bližnji prihodnosti in letošnjih olimpijskih igrah.
Kaj turnir evropski TOP 16, ki se je odvil v švicarskem Monreauxu, pomeni v svetu namiznega tenisa?
Bil sem presrečen, da sem se uvrstil na to tekmovanje. Tja sem prišel kot zadnji uvrščeni po lestvici. Gre za prestiž, igra 16 najboljših na evropski rang listi. To je zares visok nivo. Vzdušje je bilo fenomenalno. Dvorana sicer ni velika, ampak je bila nabito polna. Veliko jih je zavijalo zame. Tudi v finalu, ko sem igral proti legendarnemu Nemcu Timu Bollu, jih je bilo veliko na moji strani.
V osmini finala ste izločili veliko ime - Belorusa Vladimirja Samsonova. Ugnali ste ga s 4:1 v nizih.
Gre za legendo namiznega tenisa. Ko sem videl žreb, mi seveda ni bilo vseeno. Prvi set sem izgubil, nisem še verjel, da ga lahko premagam. Potem sem začel igrati bolje in verjeti vase. Igral sem fenomenalno, on pa ni pokazal svoje najboljše igre.
Na poti do finala ste, obakrat s 4:1, ugnali še naturaliziranega Slovaka Wanga Yanga in Hrvata Tomislava Pucarja. Oba dobro poznate.
Res je. Wanga sem pred tem že trikrat premagal. Povedel sem s 3:0 v nizih, nato je on znižal na 3:1, četrti niz pa sem dobil z 22:20. Kot da bi se igralo po starem sistemu do 21, ne pa po novem do 11 (smeh, op. a.). Če bi Wang dobil peti niz, bi se lahko vse skupaj še obrnilo. S Pucarjem pa se dobro poznava že iz mladinskih kategorij. Sva zelo dobra prijatelja. Tudi njega sem pred tem že dvakrat premagal in sem vedel, da bo storil vse, da bo tokrat drugače. Prelomen je bil tretji niz, ko sem povedel z 2:1. Imel sem tudi malo sreče.
V finalu vas je, z "vašim" izidom 4:1, premagal Timo Boll. Izjemni Nemec je kar 17 let starejši od vas. Do zmage na evropskem TOP 16 pa je prišel že sedmič.
On je res neverjeten igralec, prava ikona. Finale sem začel dobro. Tudi Bolla sem že ugnal, in sicer na zadnji ligaški tekmi v Nemčiji. Verjel sem vase in prvi niz odprl fenomenalno. Tudi v drugem sem imel pri 10:10 svoje priložnosti. A Boll je Boll. V ključnih trenutkih zna odigrati odlično in to se tudi pokazalo.
Na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v portugalskem Gondomarju ste bili pomemben člen Slovenije na poti do zgodovinskega uspeha. V prvem krogu ste morali premagati Iran, nato še Indijo. Ste pričakovali zmago?
Vsi smo napeto čakali žreb in po njem smo bili zelo veseli. To smo enostavno morali izkoristiti. Za Iran igrata dvojčka, sicer dobra igralca, a ne tako vrhunska kot nekateri drugi. Bilo je tesno, a se nam je izšlo. Indija je bila težji zalogaj. V zadnjih letih so zelo napredovali. Imajo sedem igralcev med 100 na svetu, dva med 30. So zelo borbeni. Toda naredili smo svoje, odigrali na nivoju in izpolnili cilj.
Kako ste proslavili zmago?
Nismo preveč proslavljali. Naš kapetan Bojan Tokić je že igral malce bolan, tako da nismo pretiravali. Takoj smo potovali tudi na German Open in smo raje prihranili moči. Drugače je bilo pri Hrvatih. Oni so morda malo pretiravali (smeh, op. a.) in so potem v Nemčiji pokazali slabše igre.
Kaj vam osebno pomeni ekipna uvrstitev na olimpijske igre?
Res sem presrečen. To so moje prve olimpijske igre in da bo tam Slovenija prvič nastopila v ekipni konkurenci, je zame neverjetno. Treniral bom še več, še bolje, da bi v Tokiu prikazal še boljši namizni tenis. Ob ugodnem žrebu želimo tam narediti tudi kakšen rezultat.
Z ekipno uvrstitvijo je Slovenija dobila pravico, da v posamični konkurenci na OI pošlje dva predstavnika. Kaj želite doseči med posamezniki?
Pred žrebom težko kaj povem. Ko bom videl potencialne nasprotnike, bom vedel več. So pa OI že v naših glavah, čeprav je do tja še daleč. Vse turnirje igramo, da bi se dvignili po lestvici in da bi bili nekoč nosilci na olimpijskih igrah.
V slovenski moški reprezentanci selektorsko vlogo opravlja vaša sokrajanka iz Hrastnika - Andreja Ojsteršek Urh. Je to za vas dodana vrednost?
Vsekakor. Pozna me že od mladih nog, z mano je od začetka. Je kot moja druga mama, vse bo naredila, da mi pomaga. Zame je to res velika prednost.
Kakšen odnos sta v zadnjih letih, ko vi stopate v ospredje, zgradila z Bojanom Tokićem?
Imava odličen odnos. Dobro se poznava. Skozi mojo kariero, posebej po prihodu v Nemčijo, mi je veliko svetoval. V reprezentanci se razumemo, smo prava klapa in to prinaša rezultate.
Sedaj se vračate h klubskim aktivnostim v vašem Saarbrücknu. Kakšni so cilji do konca sezone?
V ligi prvakov smo v četrtfinalu izločili SV Mühlhausen, ki ga poznamo iz nemške Bundeslige. V državnem prvenstvu smo na prvem mestu in tam želimo ostati. Želimo osvojiti vsaj eno od preostalih lovorik, potem ko smo v pokalu na žalost izpadli v polfinalu. Torej liga prvakov ali Bundesliga, morda pa kar oboje.
Že nekaj sezon ste v Nemčiji. Ste se že povsem prilagodili?
Doma me vsi kličejo Nemec, toda nisem še povsem prilagojen (smeh, op. a.) Igralno sem se sicer povsem navadil, v kakšnem drugem smislu še ne. Toda počutim se dobro in poklicno bi rad ostal tu čim dlje.
Vaš teniški idol Novak Đoković je odlično začel leto 2020. Ste imeli kaj časa za ogled njegovih nastopov?
Pogledal sem si nekaj dvobojev na OP Avstralije. Vesel sem bil zanj. On mene sicer ne pozna, ampak morda se to spremeni na olimpijskih igrah. Bilo bi super, če bi ga spoznal.
Z bližajočimi se olimpijskimi igrami boste poželi več pozornosti v slovenski medijski krajini. Vam medijske aktivnosti godijo, ali so vam v breme?
Jaz v tem uživam. Vesel sem, kadar se govori o namiznem tenisu, da se ta panoga promovira v Sloveniji. Želel bi si, da bi se o tem več govorilo, kot se govori o nogometu ali košarki. Vsak uspeh seveda privabi pozornost in jaz to jemljem le pozitivno. Vesel sem, da se zanimanje prebuja, da se javljajo tudi sponzorji. Vendarle gre za panogo, ki jo je večina vsaj enkrat igrala. Vsi smo se preizkusili pred hišo, v garaži ali v šoli. Tudi jaz sem začel tako.