Z novim letom znova vsak četrtek pripravljamo rubriko Legionar. Nekaj dni zatem ko je do konca sezone podaljšal pogodbo z Union Olimpijo, je v Legionarju naš gost Frank Robinson.
Ime mu je
Franklin Marquieth Robinson
, prihaja iz Kalifornije in je pri 24 letih prišel k
Union Olimpiji
, da bi zaigral v Evroligi. Robinson je sprva podpisal dvomesečno
pogodbo in v tem času pokazal, da je borben, atraktiven in timski košarkar.
"Prvi mesec je bil res težak. Sčasoma sem se prilagodil in spoznal soigralce. Pomembno je, da
se z njimi zelo dobro razumem. Zdaj poznam svojo vlogo v ekipi. Z menjavo trenerja se je moja vloga
sicer spremenila, a sem to sprejel. Zdaj moramo začeti nizati zmage. Sam nisem nikoli igral v
ekipah, ki so izgubljale. Res si želim zmag. Čeprav izgubljamo, se borimo. Vsak daje svoj delež. V
preostanku sezone pričakujem boljše rezultate,"
je v pogovoru za
Žurnal24
svoje vtise o igranju za Olimpijo strnil Robinson.
"Občinstvo nas podpira tudi, ko izgubljamo. Kako bi šele bilo, če bi zmagovali. Res si želim
pred njimi zmagovati."
V času praznikov je ta hip edini Američan pri zmajih podaljšal pogodbo
do konca sezone, a bi si želel ostati zmaj tudi po njej.
"Rad bi ostal pri Olimpiji. Moj prvi cilj je, da se dokažem, da lahko ostanem pri
Olimpiji."
|
|
|
Pogreša svojo družino. © Anže Petkovšek
|
| |
Kot malemu dečku Franku Robinsonu ni bilo lahko. Živel je v nevarnih soseskah, kjer ni
manjkalo streljanja. Starša sta mu le redko stala ob strani. Tako ga je vzgajala babica, ki ga je
rešila ulice. S košarko se je Frank začel ukvarjati sorazmerno pozno, tako v srednji šoli še
ni bil med najboljšimi.
"Najprej sem igral ameriški nogomet, kakšnih sedem ali osem let, nato pa sem se nekega dne
odločil za košarko. Bil sem v desetem razredu, torej sem imel kakšnih 15 let. Prva stvar, ki sem jo
naredil na treningu košarke, je bila, da sem zabil."
Uveljavil se je v tretjem in četrtem
letniku univerze
Fullerton State
, ko je bil kot
Titan
sprva izbran za najboljšega šestega igralca in v lanski sezoni še za
najboljšega igralca obrambe.
"To je bila zelo lepa izkušnja. Tako samo igranje košarke kot študij. Prva sezona je bila
težka. Z delom sem postal vse boljši in izboljšal svojo statistiko,"
se igranja za Fullerton
Titanse, kjer je igral z in proti danes znanim NBA-igralcem, spominja Robinson.
"Bobby Brown je bil naš prvi branilec. Kasneje je podpisal za Sacramento Kingse, kjer zdaj igra
tudi Beno Udrih. Igral sem tudi s Trevorjem Arizo."
Po končanem študiju se je lani poleti
preizkusil na pripravljalnem kampu
Atlante Hawksov
.
"Odpadel sem v zadnjem hipu, a sem bil hvaležen za to izkušnjo. To me je tudi pripeljalo
sem."
Sledil je nov preskok v njegovem življenju. Univerzitetno, predvsem atletsko in
napadalno košarko, je moral pri Olimpiji zamenjati za taktično in bolj obrambno.
Čeprav želi v NBA, se mu svet ne bo sesul, če mu ne uspe.
"Igranje v NBA so moje sanje. Za večino ameriških košarkarjev je res velik pritisk, da pridejo
v NBA, a zame ni. Prihod v Evropo in igranje v Evroligi in ligi NLB je bil zame pravi korak.
Predvsem bi rad postal še boljši košarkar in uspel v Evropi, pa četudi mi ne uspe priti v
NBA."
Če že ne igra v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, jo vsaj spremlja, medtem ko je
ameriški nogomet in NFL nekoliko zanemaril.
"NFL pravzaprav ne spremljam več. Bil sem prav šokiran, ko sem pred dnevi izvedel, da je moja
najljubša ekipa, Dallas Cowboys, izpadla. NBA pa bom spremljal resno, saj osebno poznam več
igralcev. Zanima me, kako jim gre. Seveda navijam za Lakerse.
Najbolj všeč
mi je Kobe Bryant. To sta pač moja domača ekipa in moje domače mesto."
Z dokončano
univerzo Robinson že gleda na svoje življenje po koncu igralske kariere. Večkrat je izrazil željo,
da bi postal športni direktor in bi s svojim darom za prepoznavanje nadarjenih košarkarjev
sestavljal vrhunska moštva.
|
|
|
Robinson se je ljubljanski publiki priljubil s požrtvovalnostjo in zabijanji.
© Anže Petkovšek
|
| |
Po dobrih dveh mesecih v
Ljubljani
se Robinson privaja na novo okolje ter na za Kalifornijca nič kaj
prijetne temperature.
"O, mrzlo je pa res. Zelo mrzlo. A sam sem pol dneva v telovadnici, pol dneva pa v stanovanju.
Tako da ni tako hudo."
Ker Frank prihaja iz velike družine (ima dve sestri in dva brata), mu
je v Ljubljani včasih dolgčas, saj je tukaj sam. Največ se druži z
Mirzo Begićem
, s katerim odkrivata čare slovenske kuhinje.
"Čez nekaj mesecev se mi bo nekdo pridružil in ostal z mano do konca sezone. Tako bom imel ob
sebi znan obraz, saj sem včasih res osamljen."
Je edini športnik v družini – razen nečaka se
namreč nihče od njegovih sorodnikov resneje ne ukvarja s športom. Profesionalni košarkar nima
veliko prostega časa, zato Robinson Slovenije še ni dobro spoznal. Ima pa zelo dobro mnenje o
Slovencih.
"Bil sem v centru in v BTC. To je pa tudi vse. Slovenci ste res prijetni. Še posebno, če vas
primerjam z Američani. V Ameriki je življenjski tempo toliko hitrejši, da je zelo težko spoznati
ljudi. Na ulici gredo mimo tebe, a te ne pozdravijo, kot da te ni. Tukaj pa so vsi zelo prijazni.
Pozdravijo te in s tabo spregovorijo v angleščini. Poskušajo ti pokazati, da si dobrodošel. Tudi
sam se poskušam naučiti nekaj slovenskih besed. Všeč so mi ljudje in všeč mi je Ljubljana."