Tokratna redna tedenska rubrika Časovni stroj bo rekordna, saj se bomo spomnili vseh rekordov, ki so jih smučarji skakalci zabeležili na skakalnici v dolini pod Poncami.
Prihodnji teden bodo smučarji skakalci sklenili letošnjo sezono svetovnega pokala. Zadnje skoke
bodo po tradiciji opravili v
Planici. V dolini pod
Poncami so prvi uradni smučarski skok zabeležili pred 75 leti. Ledino so v
smučarskih skokih sicer orali Norvežani, ki so bili nepremagljivi od daljnega leta 1868 (najdaljši
skok je bil 19,5 m) do leta 1916 (58,5 m). V deželici na sončni strani Alp pa se uradna zgodovina
smučarskih skokov začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v
Bohinju. Zmagovalec in rekorder je postal
Jože Pogačar, ki je pristal pri devetih metrih.
|
|
|
Sepp Bradl je kot prvi v zgodovini poletel prek 100 metrov.
|
| |
Nekaj let pozneje pa je svojo prvo skakalnico dobila Planica. Kaj kmalu pa so se začele
pojavljati zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom
Mednarodne smučarske zveze
(
FIS
). Tako so 4. februarja 1934 novo napravo preizkusili domači skakalci.
Franc Palme
pa je postavil nov državni rekord, ki je meril 60 metrov. Dober mesec
kasneje je Norvežan
Birger Ruud
postavil nov svetovni rekord (92 metrov). Leto kasneje pa je Birgerjev
rojak
Reidar Andersen
pomaknil rekord na 99 metrov in le za las zgrešil magično mejo 100
metrov.
Kar ni uspelo Birgerju in Andersenu pa je 15. marca 1936 uspelo komaj 18-letnemu Avstrijcu
Seppu Bradlu
. Kot prvi človek je poletel prek 100 metrov in pristal pri rekordnem
101,5 metru. Zanimivo je to, da Bradl rekorda ni postavil na uradnem tekmovanju, temveč po koncu
tekme v ekshibicijskem nastopu. Avstrijec je leta 1938 še trikrat popravil svetovni rekord. V
Planico pa se je vračal vse do svoje smrti leta 1982. Bradl je s prvim poletom prek tedanje magične
meje stotih metrov napovedal rojevanje nove posebne discipline smučarskih skokov. Po vojni je
inžiner
Stanko Bloudek
temeljito obnovil skakalnico, vendar FIS ni hotela izdati
dovoljenja za mednarodna tekmovanja. Kljub temu je Nemec
Rudi Gehring
med drugo svetovno vojno, leta 1941, s 117 metri postavil nov
svetovni rekord, ki ga je po koncu vojne ujme leta 1948 Švicar
Fritz Tschanen
podrl (120 metrov). Ljubljenec domačega občinstva
Janez Polda
je pri isti daljavi padel.
| |
Šlibar edini slovenski rekorder
|
|
Jože Šlibar je leta 1961 na letalnici Heinija Klopferja v
Obertsdorfu postal prvi in edini Slovenec, ki je postavil svetovni rekord. Pristal
je pri
141 metrih. Šlibarja je ob prihodu domov na ljubljanski železniški postaji
pričakala množica navdušenih navijačev.
|
Po rekordu Tschanena je Planica dolgih 21 let čakala na nov rekord. Stara Bloudkova
velikanka se je leta 1950 prvič podrla, a so jo sicer v dveh letih obnovili, toda rekordnih daljav
ni več dovoljevala. Organizatorji so že nekaj let načrtovali gradnjo nove letalnice. Brata
Lado
in
Janez Gorišek
pa sta to prenesla v realnost ter tako zasnovala novo letalnico, ki
je dovoljevala polete tudi prek 160 metrov. Leta 1969 je okoli 90 tisoč gledalcev na novi velikanki
videlo kar pet novih svetovnih rekordov. Norvežan
Björn Wirkola
(156 m in 160 m), Čehoslovak
Jiri Raška
(156 m in 164 m) in Nemec
Manfred Wolf
(165 m) so Planici vrnili status največje letalnice na svetu. Štiri
leta kasneje so nov svetovni rekord zabeležili v
Oberstdorfu
. Od leta 1987, ko je Poljak
Piotr Fijas
pristal pri 194 metrih, pa so vsi rekordi padli v Planici.
|
|
|
Björn Einar Romören še vedno drži svetovni rekord. © Action Images
|
| |
Leta 1994 se je v dolini pod Poncami zgodil nov prelomni trenutek v smučarskih skokih.
Finec
Toni Nieminen
je na neuradnem treningu postal prvi človek, ki je preletel 200
metrov. Pristal je pri 203 metrih. Le dan kasneje je Norvežan
Espen Bredesen
rekord pomaknil do 209 metrov. Tri leta kasneje, ko je
Primož Peterka
slavil prvo skupno zmago v svetovnem pokalu, je Norvežan
Lasse Ottesen
ponovno popravil rekord (212 metrov). Leta 1999 je Norvežan
Tommy Ingebrigtsen
rekordno znamko potisnil na 219,5 metra. Leto kasneje pa je
Avstrijec
Andreas Goldberger
poletel do 225 metrov. Finec
Matti Hautamäki
je leta 2003 kar trikrat izboljšal rekordno daljavo. Rekord pa je
pomaknil do neverjetnih 231 metrov.
Rekordno je bilo tudi leto 2005. Norvežan
Björn Einar Romören
je v poskusni seriji pristal pri 234,5 metra. Nato mu je
rekord z 235,5 metra prevzel Finec
Matti Hautamäki
. Romören pa je v finalni seriji pristal pri še danes
rekordnih 239 metrih
. Finec
Janne Ahonen
je v finalu poletel še meter dlje od Norvežana, vendar mu ni uspelo
obstati na smučeh.
V naši Planici se je zgodilo veliko mejnikov v zgodovini smučarskih skokov. 1936 je Bradl
prvi poletel čez 100 metrov. 58 let kasneje je Nieminen kot prvi človek preletel 200 metrov.
Romören pa je pred štirim leti poletel do 239 metrov. Gre lahko prihodnji konec tedna še dlje?