Prihodnji teden bodo smučarji skakalci sklenili letošnjo sezono svetovnega pokala. Zadnje skoke bodo po tradiciji opravili v Planici. V dolini pod Poncami so prvi uradni smučarski skok zabeležili pred 75 leti. Ledino so v smučarskih skokih sicer orali Norvežani, ki so bili nepremagljivi od daljnega leta 1868 (najdaljši skok je bil 19,5 m) do leta 1916 (58,5 m). V deželici na sončni strani Alp pa se uradna zgodovina smučarskih skokov začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju. Zmagovalec in rekorder je postal Jože Pogačar, ki je pristal pri devetih metrih.

Sepp Bradl je kot prvi v zgodovini poletel prek 100 metrov.

Nekaj let pozneje pa je svojo prvo skakalnico dobila Planica. Kaj kmalu pa so se začele pojavljati zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom Mednarodne smučarske zveze ( FIS ). Tako so 4. februarja 1934 novo napravo preizkusili domači skakalci. Franc Palme pa je postavil nov državni rekord, ki je meril 60 metrov. Dober mesec kasneje je Norvežan Birger Ruud postavil nov svetovni rekord (92 metrov). Leto kasneje pa je Birgerjev rojak Reidar Andersen pomaknil rekord na 99 metrov in le za las zgrešil magično mejo 100 metrov.

Kar ni uspelo Birgerju in Andersenu pa je 15. marca 1936 uspelo komaj 18-letnemu Avstrijcu Seppu Bradlu . Kot prvi človek je poletel prek 100 metrov in pristal pri rekordnem 101,5 metru. Zanimivo je to, da Bradl rekorda ni postavil na uradnem tekmovanju, temveč po koncu tekme v ekshibicijskem nastopu. Avstrijec je leta 1938 še trikrat popravil svetovni rekord. V Planico pa se je vračal vse do svoje smrti leta 1982. Bradl je s prvim poletom prek tedanje magične meje stotih metrov napovedal rojevanje nove posebne discipline smučarskih skokov. Po vojni je inžiner Stanko Bloudek temeljito obnovil skakalnico, vendar FIS ni hotela izdati dovoljenja za mednarodna tekmovanja. Kljub temu je Nemec Rudi Gehring med drugo svetovno vojno, leta 1941, s 117 metri postavil nov svetovni rekord, ki ga je po koncu vojne ujme leta 1948 Švicar Fritz Tschanen podrl (120 metrov). Ljubljenec domačega občinstva Janez Polda je pri isti daljavi padel.

Šlibar edini slovenski rekorder

Jože Šlibar je leta 1961 na letalnici Heinija Klopferja v Obertsdorfu postal prvi in edini Slovenec, ki je postavil svetovni rekord. Pristal je pri 141 metrih. Šlibarja je ob prihodu domov na ljubljanski železniški postaji pričakala množica navdušenih navijačev.

Po rekordu Tschanena je Planica dolgih 21 let čakala na nov rekord. Stara Bloudkova velikanka se je leta 1950 prvič podrla, a so jo sicer v dveh letih obnovili, toda rekordnih daljav ni več dovoljevala. Organizatorji so že nekaj let načrtovali gradnjo nove letalnice. Brata Lado in Janez Gorišek pa sta to prenesla v realnost ter tako zasnovala novo letalnico, ki je dovoljevala polete tudi prek 160 metrov. Leta 1969 je okoli 90 tisoč gledalcev na novi velikanki videlo kar pet novih svetovnih rekordov. Norvežan Björn Wirkola (156 m in 160 m), Čehoslovak Jiri Raška (156 m in 164 m) in Nemec Manfred Wolf (165 m) so Planici vrnili status največje letalnice na svetu. Štiri leta kasneje so nov svetovni rekord zabeležili v Oberstdorfu . Od leta 1987, ko je Poljak Piotr Fijas pristal pri 194 metrih, pa so vsi rekordi padli v Planici.

Björn Einar Romören še vedno drži svetovni rekord. © Action Images

Leta 1994 se je v dolini pod Poncami zgodil nov prelomni trenutek v smučarskih skokih. Finec Toni Nieminen je na neuradnem treningu postal prvi človek, ki je preletel 200 metrov. Pristal je pri 203 metrih. Le dan kasneje je Norvežan Espen Bredesen rekord pomaknil do 209 metrov. Tri leta kasneje, ko je Primož Peterka slavil prvo skupno zmago v svetovnem pokalu, je Norvežan Lasse Ottesen ponovno popravil rekord (212 metrov). Leta 1999 je Norvežan Tommy Ingebrigtsen rekordno znamko potisnil na 219,5 metra. Leto kasneje pa je Avstrijec Andreas Goldberger poletel do 225 metrov. Finec Matti Hautamäki je leta 2003 kar trikrat izboljšal rekordno daljavo. Rekord pa je pomaknil do neverjetnih 231 metrov.

Rekordno je bilo tudi leto 2005. Norvežan Björn Einar Romören je v poskusni seriji pristal pri 234,5 metra. Nato mu je rekord z 235,5 metra prevzel Finec Matti Hautamäki . Romören pa je v finalni seriji pristal pri še danes rekordnih 239 metrih . Finec Janne Ahonen je v finalu poletel še meter dlje od Norvežana, vendar mu ni uspelo obstati na smučeh.

In kako daleč bo šlo letos?

Mnogi menijo, da je čas za 68. rekord pod Poncami.

V naši Planici se je zgodilo veliko mejnikov v zgodovini smučarskih skokov. 1936 je Bradl prvi poletel čez 100 metrov. 58 let kasneje je Nieminen kot prvi človek preletel 200 metrov. Romören pa je pred štirim leti poletel do 239 metrov. Gre lahko prihodnji konec tedna še dlje?