"Če za trenutek zaprem oči, se mi najprej prikaže slika Cristiana, ki joka. Imel sem 14 let, on dve manj. Ravnokar je prišel v Lizbono iz Madeire. Bila sva sostanovalca. Otroka. Poklical bi mamo in se nato zjokal. Imel je strašno domotožje za svojim otokom, za svojim domom. Ni prenašal tega, da je ločen od družine in mesta v katerem je odraščal," je o sedanjem superzvezdniku v pogovoru za portugalske medije dejal njegov nekdanji 'cimer' Luis Lourenço.

"Že takrat je izjemno izpolnjeval obveznosti. Naskrivaj je odhajal v telovadnico, kjer je lahko dvigoval uteži. Stalno je nagovarjal hišnika, da je ne zaklepa in naj jo pušča odprto, da bi lahko sam dodatno treniral."

Ob koncu devetdesetih časi za malega Cristiana Ronalda niso bili rožnati. "Nisem bil med tistimi, ki so hodili v McDonalds in prosili zaposlene, če jim dajo hamburgerje, ki jih stranke niso pojedle. Je pa to res. Cristiano je to počel. In ni bil edini, tam so odhajali v skupinah. Mnogi fantje so bili revni," se spominja Luis Lourenço.

Ne bo odnehal Ronaldo mrzlično išče tri uslužbenke McDonaldsa

Tudi sam Ronaldo se je pred časom spomnil tega obdobja in v enem izmed TV intervjujev pozval gospe, ki so takrat bile zaposlene v McDonaldsu in so mu priskočile na pomoč, ko je bil lačen, naj se mu javijo, da bi se jim oddolžil.