V nadaljevanju preberite:
- Tretjeligaš Rudar Trbovlje je v 1. krogu Pokala Pivovarna Union presenetljivo izločil Olimpijo. Tradicionalen, 104 leta star amaterski klub je proslavil enega svojih svetlejših trenutkov po osamosvojitvi.
- Vratar Rudarja Jasim Mujkanović je čez noč postal "nekdo" na družbenih omrežjih in lokalni heroj, medtem ko je telefon strelca edinega gola Maja Sajovica doživel doslej še nikoli videno invazijo sporočil in čestitk.
- Trener Rudarja Vukašin Ristić je uspeh dojel kot krono dolgoletnega dela na vseh nivojih kluba.
- V Trbovljah, kjer za amaterski klub izjemno delajo z mlajšimi selekcijami, že desetletja obstaja potreba po vsaj enem pomožnem igrišču.
- Pripadniki ljubljanske navijaške skupine Green Dragons so po tekmi zaploskali nogometašem Rudarja, igralcem Olimpije pa obrnili hrbet.
26. avgust 2026 se bo z velikimi črkami zapisal v bogato zgodovino trboveljskega Rudarja. 104 leta star klub, ki je v svojih zlatih časih sredi prejšnjega stoletja osvojil tri naslove slovenskega republiškega prvaka in tudi Pokal Slovenije, ni nikoli prešel v profesionalne vode in po osamosvojitvi ni bil več del vrha slovenske ligaške piramide. In trboveljski amaterji so v sredo iz Pokala Pivovarna Union v 1. krogu izločili profesionalce, padla je Olimpija (1:0).
"Knapi", ki igrajo na skoraj 70 let starem objektu, so v teh časih soliden tretjeligaš z nadpovprečno navijaško podporo. Lani so krojili vrh 3.SNL - zahod, povprečen obisk na njihovih domačih tekmah pa je kljub skromnim kapacitetam objekta presegal nekatere prvoligaše in veliko večino drugoligašev.
Ekipo Rudarja v veliki večini sestavljajo nogometaši, ki so svoje prve nogometne korake naredili na enem in edinem igrišču v Trbovljah. V postavi, ki se je zoperstavila Olimpiji, sta bila od dvajsetih le dva, ki ne prihajata iz Zasavja. Eden od te dvojice je mladi Nigerijec Vincent Imade, ki se je po letu dni bivanja v ljubljanskem azilnem domu pred dvema letoma preselil v Trbovlje, tu našel službo in se ustalil, medtem pa postal eden od ljubljencev domačega občinstva. A le eden od njih.
V sredo je namreč ob strelcu edinega gola Maju Sajovicu in odlični predstavi celotne ekipe izstopal vratar Jasim Mujkanović. Trboveljčan, ki bo čez mesec dni dopolnil 28 let, je proti Olimpiji zablestel z nekaj izjemnimi obrambami. Še najbolj je izstopalo njegovo prvo posredovanje, ko je v 5. minuti ubranil poskus Alexa Tamma iz neposredne bližine.
"Od začetka sezone sem v dobri formi, že dolgo se nisem počutil tako dobro pripravljenega. Ko pa ti na začetku tekme uspe takšna obramba, dobiš krila. Ko slišiš reakcijo publike, dobiš dodaten zagon in samozavest," je povedal Mujkanović.
Poleg vratarske opravlja tudi vlogo očeta in podjetnika. Po zmagi Rudarja nad Olimpijo so se po spletu začele širiti šale, da je vratar domačih zjutraj polagal keramiko, popoldne pa ustavil Ljubljančane. "No, res sem imel nekaj dela v povezavi s keramiko (smeh, op. a.). Sicer sem imel malo lažji delovnik kot ponavadi, težja opravila so opravili sodelavci, sam sem imel določene dogovore s strankami. In iz službe sem šel malce prej kot ponavadi," je o svoji "pripravi" na tekmo povedal 184 centimetrov visoki vratar.
Mujkanović je v prvem polčasu še enkrat odlično posredoval, še nekaj odličnih obramb je zbral v drugem polčasu, ko je Olimpija stresla tudi okvir vrat. Gostje, ki so tekmo začeli v dokaj močni postavi, so v drugem delu na zelenico poslali vse razpoložljive sile, vstopila sta tudi Dimitar Mitrovski in Dino Kojić. A mreža Rudarja se ni zatresla.
Po tekmi so nekateri igralci Olimpije prišli do trboveljskega vratarja in mu športno stisnili roko. "Tudi dan po tekmi mi še ni bilo povsem jasno, kaj nam je uspelo. Potem pa te začnejo klicati novinarji, vidiš svoje fotografije in ime na družbenih omrežjih … Ko sem po službi peljal otroke na bazen, mi je čestital vsak drugi človek na ulici. Iskreno še nisem povsem predelal vsega. Takšna stvar veliko pomeni za klub, za vse naše selekcije," je o svojih zvezdniških trenutkih povedal Mujkanović.
A gre za človeka, ki ostaja na realnih tleh in ne sanja o profesionalni karieri. "Dokler lahko, želim uživati v nogometu. V Rudarju se dobro počutim. Imamo nekaj mladih vratarjev, ki so zdaj še premladi za člansko ekipo, a obetajo. Rad bi ostal, dokler ne bo tu nekdo, ki bo lahko nosil to odgovornost. Ker igrati za Rudarja, pa naj se sliši komu smešno, je odgovornost. Na vsaki tekmi te gleda nekaj sto ljudi, gledajo te otroci, ki trenirajo v klubu … Zato bi rad pomagal mladim, da naredijo ta prehod. Ko bomo na vratarski poziciji 'pokriti' z domačimi fanti, se bom počasi umaknil," je dejal vratar, ki je v mlajših kategorijah tudi igral ter celo dosegal gole iz prostih strelov in enajstmetrovk.
"Brez lažne skromnosti bom rekel takole. Vem, da imam kakovost, ampak v preteklih letih nisem bil vedno dobro pripravljen, dvakrat sem si vzel daljši premor od nogometa. Letos sem dobro pripravljen. In v sredo se je proti Olimpiji vse poklopilo, igrali smo odlično. Za moje obrambe pa so precej zaslužni soigralci, na čelu s kapetanom Denisom Bašićem. S takšno ekipo je lažje. Ekipa ve, kaj dela. Vsi so garali v obrambi. Imamo precej kakovosti za tretjo ligo, na postavljeno obrambo težko dobimo gol. V preteklih dveh letih smo bili sicer najbolj učinkovita ekipa lige in smo zaradi načina igre prejemali tudi veliko zadetkov Če pa igramo defenzivno, lahko ustavimo tudi drugoligaška moštva. In z malo srečo tudi prvoligaška," je recept za ukrotitev "zmajev" razkril Trboveljčan.
Tri dni po tekmi z Olimpijo ima Rudar že novo preizkušnjo, ko bo v prvenstvu pričakal ekipo Adrie. "Mi nismo profesionalci, do sobote ni veliko časa. Porabili smo veliko energije, toda imamo naše navijače. Tukaj smo doma, tukaj točk ne smemo puščati. Tako jaz gledam na to," je sklenil čuvaj mreže.
"Telefon je eksplodiral"
Rudar je edini zadetek dosegel v 11. minuti, ko je po akciji Toma Zalaznika in podaji Luke Resnika zabil Maj Sajovic. 26-letni napadalec je bil lani tik pod vrhom liste strelcev 3. SNL - zahod, proti Olimpiji pa je zabil svoj drugi pokalni gol te sezone, potem ko je v predkrogu zatresel mrežo Kolpe (0:2).
"Pred takšno tekmo se zavedaš, da bo treba veliko teči. Da bo treba mnogokrat steči, pa žoge ne boš dobil. In ne veš, ali se ti bo ponudila takšna priložnost, kot se je meni. Zaključek ni bil enostaven, toda na srečo mi je uspelo," je trenutek odločitve komentiral Sajovic.
Rudar se je več let mučil za preboj iz regionalne v državno ligo. Nogometaši Rudarja ob službah trenirajo štirikrat tedensko, vključno s prijateljskimi pa odigrajo okrog 40 tekem na sezono.
"Ljudje se morda ne zavedajo, da gre tudi pri nas za velika odrekanja. Menjaš termine v službi, prilagajaš dopuste, nekateri za to žrtvujejo trenutke z družino, ki jih je ob službah že tako malo. In lepo je, ko se potem trud poplača s takšno zmago," je poudaril Sajovic in dodal, da je bil preboj v 3. SNL morda tekmovalno večji in težji izziv kot zmaga na pokalni tekmi z Olimpijo, a da je slavje proti Ljubljančanom drugačne narave.
"To je čisto nekaj drugega, tega ne moremo primerjati. Ko zmagaš takšno tekmo, sledi eksplozija po vseh socialnih omrežjih. Moj telefon je 'eksplodiral'. Še nikoli nisem toliko sporočil," je o razsežnosti zmage nad Ljubljančani dejal Sajovic.
"Za nas je morda lažje kot za ostale ekipe v 3. SNL, ker so tekme v Trbovljah dobro obiskane. Seveda nas je 1600 gledalcev poneslo, toda mi smo vajeni igrati pred takšno publiko. Druge amaterske ekipe ob podobnih priložnostih morda občutijo večji pritisk. Mi smo vajeni polne tribune. Proti Olimpiji smo bili 'napaljeni', ampak ne živčni," je o izjemnem vzdušju na stadionu dejal napadalec, od kogar trboveljsko občinstvo vedno pričakuje zadetke.
"Fantje so vedeli, za kaj gre"
Na klopi Rudarja že osem let in pol sedi Vukašin Ristić. Slednji se je, ne prvič, pred letošnjo sezono moral soočiti z odhodi nekaterih nosilcev igre. Posebej s prestopom mladega Tita Vezoviška, ta je lani dosegel kar 20 prvenstvenih zadetkov za Rudarja. Kot kaže je luknje uspešno zakrpal, predvsem z mladimi domačimi igralci. Na tekmi z Olimpijo pa je bil tudi sam presenečen nad svojimi varovanci.
"Olimpijo poznamo, lahko gledamo njihove tekme na televiziji. Mi kot nižjeligaš nismo imeli kaj izgubiti. Moji fantje so dali vse od sebe za ta zgodovinski uspeh. Pokazali so izjemno borbo, bili so taktično disciplinirani, osredotočeni na igro. Zgledalo je, kot da se redno zoperstavijo takšnim nasprotnikom. Odigrali smo zrelo, moško, brez provokacij, grobosti in zavlačevanja. Imeli smo izjemnega vratarja, čvrsto obrambo, garaško vezno linijo, dosegli smo lep gol in imeli nekaj potrebne športne sreče. Pa seveda našega 12. igralca na tribuni," je srečanje opisal Ristić.
"Vedeli smo, da bo Olimpija ob naši zgoščeni postavitvi na sredini skušala delati viške po bokih, kot to delajo danes skoraj vse ekipe. Tudi v prvenstvu smo se že kdaj srečali s takšnimi taktičnimi variantami, kot jih ima Olimpija, a jih v 3. ligi ekipe seveda ne izvajajo tako kakovostno kot prvoligaši. A so moji fantje vedeli, za kaj gre. Znali so se dobro postaviti in redko so nas izigrali," je pojasnil trener Rudarja, ki mu na klopi ob strani stoji izkušeni Miloš Breznikar.
Green Dragons Nogometaši Rudarja so po tekmi poleg svoje navijaške skupine Kamnita pozdravili tudi člane skupine Green Dragons. Ti so Trboveljčanom vrnili aplavz, ob prihodu nogometašev Olimpije pred njihovo tribuno pa le odkorakali s stadiona.
Proces, ki prinaša rezultate
Ristić je na klop zeleno-črnih sedel še v predkoronskih časih. V zadnjih letih je klub v vzponu, vse bolj konkurenčne so tudi mlajše selekcije, od nekdaj ponos Rudarja. A odmevna zmaga proti Olimpiji je uspeh drugačne vrste. "Uvrstitev v 3. ligo, in tudi napredovanja mlajših selekcij, so posledica sistemskega, več let trajajočega procesa. Uvrstitev v višjo ligo je konec neke dolge poti, krona vsega. Tekma proti Olimpiji pa je bila prestiž, nadgradnja. Olimpija je zame, pa naj govorijo kar hočejo, še vedno največji klub v Sloveniji. Proti takšnemu klubu imaš kot igralec in trener vedno veliko motivacijo in željo po dokazovanju, zmagi. Ampak da smo lahko pokazali, da se lahko vsaj eno tekmo kosamo z najboljšimi ekipami v državi, smo morali kot ekipa in kot klub skozi nek proces. Takšnih tekme ne bi mogli ponavljati vsak teden. Je pa to vendarle pokazatelj tega, da nekaj delamo dobro," je dejal Ristić in, kot že mnogi, ki jim je pri srcu trboveljski nogomet, izpostavil dolgoletno potrebo po vsaj enem pomožnem igrišču, na katerem bi lahko trenirale vse trboveljske nogometne generacije.
Rudar Trbovlje, ki je v časih Jugoslavije osvojil več kot ducat pionirskih, kadetskih in mladinskih naslovov republiškega slovenskega prvaka, ima letos poleg članov selekcije U7, U8, U9, U10, U11, U12, U13, dve selekciji U15, kadete (U17) in mladince (U19). Potrebo po vsaj še enem igrišču, po možnosti z naravno travo, so v preteklih letih in celo desetletjih javno izpostavili številni. Tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Radenko Mijatović, nekdanja reprezentanta Mišo Brečko in Klemen Lavrič in številni drugi nekdanji nogometni asi, ki se, zaradi ogleda tekme ali svojih otrok, kdaj znajdejo na trboveljskem stadionu.
"Ni kaj, gremo naprej. Dan po tekmi z Olimpiji sem dal fantom prosto, v petek lažji trening, v soboto nas v prvenstvu čaka Adria. Ne bo lahko, toda spet bo na Rudarja prišlo veliko ljudi. Ne smemo jih razočarati," je sklenil 47-letni Ristić.
Olimpija je slovenski pokal, če prištejemo slovenski republiški pokal v času Jugoslavije, osvojila 21-krat. Prvega je osvojila leta 1953, eno leto potem, ko je svojega edinega osvojil Rudar Trbovlje. Slednji je bil nato še trikrat finalist.
Nogometaši Olimpije so bili eni od častnih gostov na 100. obletnici Rudarja leta 1922, kluba sta v preteklih letih odigrala tudi nekaj prijateljskih tekem. Zadnji uradni dvoboji članskih ekip pred tokratnim se je prav tako zgodil v pokalnem tekmovanju, ko je Olimpija septembra 2008, takrat kot drugoligaš, gostovala v Trbovljah in pred 1200 gledalci slavila (0:1). Zadnjo prvenstveno srečanje sta tekmeca odigrala maja 2007 v Regionalni ljubljanski ligi, prav tako v Trbovljah, končalo se je neodločeno (0:0).
Bravo Rudar, bravo Trbovlje.