Tretji rang slovenskega nogometnega ligaškega tekmovanja ni pogosto v središču pozornosti športnih navdušencev, a tudi nekateri klubi na tem nivoju dajejo lokalnemu okolju prepoznaven utrip. Eden takšnih je gotovo NK Rudar Trbovlje, ki se ponaša z bogato zgodovino.
Klub, ki je v časih bivše Jugoslavije osvojil tri naslove slovenskega republiškega prvaka in dvignil tudi Pokal Slovenije, se je pred začetkom lanske sezone s člansko ekipo z regionalnega vrnil na državni nivo, točneje v 3. SNL - zahod. Navijači, ki so s številčnim obiskom pospremili že pot do naslova v Regionalni ljubljanski ligi, so se na izziv tretje lige odzvali in v lanski sezoni je imel Rudar daleč največji obisk v tem rangu tekmovanja. Skupno je bil med desetimi najbolj gledanimi ekipami v Sloveniji, v tem parametru je prehitel tudi nekatere prvoligaše in vse drugoligaše z izjemo enega.
Prva sezona po uvrstitvi v višji rang tudi v drugih okoljih ponavadi privabi večje število navijačev, toda sčasoma zanimanje upada. V Trbovljah, ki so že pregovorno nogometu naklonjeno okolje, je stvar drugačna. Tudi v letošnji sezoni je obisk odličen, celo večji kot lani.
Na prvih treh domačih ligaških tekmah sezone 2025/26 se je na sediščih v zgodnjih 60-ih letih 20. stoletja zgrajenega Stadiona Rudar, ki se ponaša z najstarejšo še stoječo pokrito tribuno na naših prostorih, povprečno zbralo 600 gledalcev. Na uvodnem obračunu proti Izoli se jih je zbralo 600, na drugem proti Škofji Loki 700, na nedavnem proti Tolminu, ko so "knapi" po dveh remijih pred bučno trboveljsko publiko vknjižili premierno zmago (4:1) na svoji zelenici, pa 500.
Številke so hvale vredne predvsem zato, ker nobena od naštetih tekem ni bila lokalni derbi, poleg tega Rudar ni ekipa, ki bi se nahajala v vrhu lestvice. V letošnji sezoni imajo trije od desetih slovenskih prvoligašev manjši obisk na domačih tekmah - ljubljanski Bravo, Radomlje in Domžale. In to kljub dejstvu, da sta pri slednjih v tej sezoni že gostovala tako Maribor kot Olimpija, ki vedno privabita nadpovprečno število navijačev.
Pogled na glavno tribuno trboveljskega stadiona med zasavskim derbijem.
"Velik faktor za številčen obisk je to, da igramo skoraj izključno z domačimi fanti. Na zadnji tekmi proti Tolminu je bilo v prvi postavi devet Trboveljčanov, en fant iz sosednjega Zagorja in fant iz Nigerije, ki je z nami že drugo sezono. Ne poznam ekipe v prvih treh slovenskih ligah, ki bi igrala s tolikšnim številom igralcev iz domačega kraja in skoraj prepričan sem, da takšne ekipe ni," je razkril trener članske ekipe Rudarja Vukašin Ristić - nekdanji nogometaš iz Srbije, ki je v Zasavje prišel pred 15 leti, tu "pognal korenine" in ga na domačih tekmah redno podpirajo tri hčerke.
"Veliko število domačih igralcev je gotovo dodaten magnet za navijače, lažje se poistovetijo z ekipo. Veseli nas, da je po mestu opaziti vse več ljudi, ki nosijo kape, puloverje in torbe z grbom Rudarja. Število prodanih sezonskih vstopnic za članske tekme raste iz sezone v sezono, obisk se veča tudi brez lokalnih derbijev in lahko rečem, da rastemo na zdrav, organski način," je povedal predsednik kluba Denis Bolte, ki je na tem položaju dobri dve leti.
Status quo že 40 let
Trbovlje, kjer so nekoč kolektivi in posamezniki v različnih športnih panogah posegali po slovenskem in tudi jugoslovanskem vrhu, že nekaj let ne premorejo članske rokometne ekipe, še precej dlje so brez moške članske košarkarske ekipe. Nogometni klub, ki je pred tremi leti ponosno slavil stoletnico, je tako še edini preživeli "knap" v množičnih panogah.
Po osamosvojitvi, ko so številna slovenska mesta doživela gospodarski razcvet in vlagala v športno infrastrukturo, so se Trbovlje znašle v gospodarski in socialni krizi, šport pa je padel v drugi ali celo tretji plan. Nogometne površine v največjem zasavskem mestu so že dolgo krepko premajhne za naraščajoče število nad nogometom navdušenih fantov in deklet.
Trbovlje že 40 let premorejo le eno nogometno igrišče. Rudar ima poleg članske ekipe v letošnji sezoni še deset mlajših selekcij: U8, U9, U10, U11, U12, U13, dve selekciji U15, ter kadetsko (U17) in mladinsko (U19) selekcijo. Okoli 200 fantov trenira in igra v zeleno-črnih barvah, družbo pa jim delajo še selekcije dekliškega kluba ŽNK Trbovlje. V jesenskih in zimskih mesecih na sila obremenjeni umetni zelenici občasno trenirajo tudi ekipe iz sosednjih klubov - NK Zagorje in NK Svoboda Kisovec.
Ob takšni količini treningov in tekem je edina rešitev za kakovostno površino umetna trava, saj bi bilo igrišče z naravno travo ob tovrstni obremenitvi, ob še tako pedantnem vzdrževanju, podobno njivi.
Običajen prizor, ki to ni
Na običajno popoldne je pogled na zelenico takšen, kot ga ne vidimo praktično nikjer v Sloveniji. Na spodnjem posnetku je prizor, ko istočasno trenirajo štiri Rudarjeve mlajše selekcije (od U10 do U13) in ena selekcija ŽNK Trbovlje, obenem na atletski stezi trenirajo atleti iz AK Rudar. Za nameček so na stadionu nameščene še naprave za zunanji fitnes, objekt pa je od jutra do večera odprt za rekreativce, kar rezultira v nepopisni gneči. Stadion občasno gosti tudi humanitarne in športne dogodke drugih zasavskih društev, na njem potekajo šolska testiranja in športni dnevi. "Zdi se mi, kot da bi bila to dnevna soba za celotno mesto," je hudomušno pripomnila mamica mladega nogometaša, medtem ko je čakala na zaključek sinovega treninga.
Rudar deli usodo ostalih amaterskih klubov, saj najbolj talentirani in ambiciozni igralci že pred koncem osnovne šole odhajajo v klube, ki imajo profesionalen ustroj. Kljub temu ima Rudar v letošnji sezoni v treh kategorijah ambicije po preboju v višji rang, posebej v kategorijah U15 in U17. Nadaljnji razvoj pa ovirajo infrastrukturne omejitve.
Le redko imajo Rudarjevi trenerji svoja množična moštva možnost trenirati na površini, ki ustreza njihovemu igralnemu polju. To prinaša določene omejitve v trenažni proces, ki jih trenerji skušajo presegati na različne načine in z veliko mero medsebojnega sodelovanja. Obenem je velika težava tudi to, da trboveljska nogometna mladina z izjemo tekem v gosteh praktično nima stika z naravno travo, kar v vadbo vnaša večja tveganja za poškodbe in kronične težave s sklepi.
"Skrajni čas je že, da Trbovlje dobijo še kakšno nogometno igrišče," je na slavnostni akademiji ob stoletnici kluba junija 2022 dejal otrok Rudarja Mišo Brečko - dolgoletni slovenski reprezentant z bogatimi izkušnjami iz nemške Bundeslige, zdaj pa trener v ustroju reprezentančnih selekcij Nogometne zveze Slovenije (NZS).
Z njim se strinjajo praktično vsi iz nogometnega sveta, ki poznajo situacijo v Trbovljah. Zelo prijazno je lokalne oblasti k vlaganju v nogomet in smotrnosti le-tega ob stoletnici kluba vzpodbudil tudi predsednik NZS Radenko Mijatović in obenem opozoril na družbeni pomen nogometa.
"Z Občino Trbovlje smo v dobrih odnosih. Razumejo naše težave, mi pa razumemo, da se desetletij stagnacije ne da nadomestiti v kratkem času. Upamo pa, da bomo dobili pomožno igrišče, saj je v Trbovljah nekaj površin, ki bi lahko služile temu namenu. To je naša velika želja in tudi realna potreba, obenem pa priložnost za oživitev določenega dela mesta. Verjamem, da nam bo, v sodelovanju z občino, uspelo," je na to temo dejal predsednik kluba Bolte.
Prešerno vzdušje na zelenici Rudarja po osvojenem naslovu. Fotografijo so v klubu naslovili: Knapi smo prvaki!
