|
S svojimi dosežki bi bil Leon Štukelj v sodobnem času seveda velik zvezdnik, toda tudi to, da so od njegovih uspehov minila dolga desetletja, ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni ustavilo na poti do druge pomladi. S svojo čilostjo, zavezanostjo športnim načelom in odnosom do življenja je po osamosvojitvi Slovenije postal nekakšen športni ambasador mlade države. Sprejemi, priznanja in odlikovanja so se kar vrstila. Nikoli mu ni bilo odveč dokazati, da lahko kljub visoki starosti še vedno brez težav izvede telovadne elemente, ki jih niso mogli celo mnogi mlajši od njega. Leta 1996, ko je bil star 98 let, pa je navdušil pravzaprav ves svet. Le kdo se ne spominja živahnega nastopa in njegovega poskočnega koraka na slavnostnem odprtju iger v Atlanti , kjer se je na odru znašel v družbi največjih svetovnih športnih legend. Celo takratni predsednik ZDA Bill Clinton je slovenskemu olimpioniku namenil pozdrav iz častne lože. V ZDA se je vrnil tudi dve leti pozneje, ko se je že bližal stotemu rojstnemu dnevu. Takrat je bil gost ameriških telovadcev v Los Angelesu in na stadionu, kjer so bile OI dvakrat (1932, 1984), pokazal nekaj telovadnih elementov, ki so bili že njegov zaščitni znak.
|
Štukelj je imel leta 1998, ko je 12. novembra dopolnil sto let, veliko obveznosti, ne le na športnem področju. Tako je obiskal tudi sedež OZN v New Yorku . Vrhunec pa je bilo praznovanje stoletnice v njegovem rojstnem kraju Novem mestu, kjer so mu pripravili gimnastično akademijo Ave, Triumphator , katere gosta sta bila tudi takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch in takratni slovenski predsednik Milan Kučan . Štuklja so v MOK povabili tudi na slavnostno odprtje iger v avstralski Sydney leta 2000, a jih najboljši slovenski olimpionik žal ni dočakal.
Štukelj pa je le prvi, ki je Sloveniji priboril olimpijsko zlato. Sploh prva medalja je že leta 1912 na igrah v Stockholmu pripadla Rudolfu Cvetku , ki je bil s sabljaško ekipo Avstro-Ogrske drugi.