Štukelj v Parizu, Kozmus v Pekingu

Leon Štukelj , še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec, se je rodil 12. novembra leta 1898 v Novem mestu . Poklicna pot ga je vodila v Maribor , kamor je prišel leta 1924 po končanem študiju prava kot sodnik. Med drugo svetovno vojno je živel v Novem mestu, po njej pa se je vrnil v Maribor, kjer je živel tudi po upokojitvi leta 1965. Umrl je le štiri dni pred 101. rojstnim dnevom, 8. novembra 1999.

Leon Štukelj v najboljših letih © Žurnal24

Mednarodno športno kariero je Štukelj, ki se je s telovadbo začel ukvarjati že kot otrok pri novomeških Sokolih , odprl leta 1922. Na tekmovanju mednarodne gimnastične zveze, ki so ga pozneje preimenovali v svetovno prvenstvo , je osvojil tri prva in dve drugi mesti. Dve leti pozneje ga je čakal olimpijski krst, ki je bil, kot se je izkazalo pozneje, obenem tudi vrhunec njegove kariere. Nastop v Franciji je končal z dvema zlatima kolajnama, čeprav je nastopil poškodovan, saj si je na izbirni tekmi poškodoval zapestje desne roke, ko je padel z bradlje. Prvo zlato si je priboril v mnogoboju, kjer je slavil v skupnem seštevku po sedmih športnih disciplinah. Tej medalji je dodal še posamično na drogu. Olimpijsko bero je nadaljeval čez štiri leta v Amsterdamu , ko je bil zlat na krogih in bronast z ekipo, ter v mnogoboju. Leta 1932 tedanja jugoslovanska reprezentanca ni odpotovala v Los Angeles , toda leta 1936, ko mu je bilo že 38 let, je še zadnjič nastopil na olimpijskih igrah. V Berlinu je osvojil srebro na krogih in tako končal svojo več kot uspešno športno pot.

S svojimi dosežki bi bil Leon Štukelj v sodobnem času seveda velik zvezdnik, toda tudi to, da so od njegovih uspehov minila dolga desetletja, ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni ustavilo na poti do druge pomladi. S svojo čilostjo, zavezanostjo športnim načelom in odnosom do življenja je po osamosvojitvi Slovenije postal nekakšen športni ambasador mlade države. Sprejemi, priznanja in odlikovanja so se kar vrstila. Nikoli mu ni bilo odveč dokazati, da lahko kljub visoki starosti še vedno brez težav izvede telovadne elemente, ki jih niso mogli celo mnogi mlajši od njega. Leta 1996, ko je bil star 98 let, pa je navdušil pravzaprav ves svet. Le kdo se ne spominja živahnega nastopa in njegovega poskočnega koraka na slavnostnem odprtju iger v Atlanti , kjer se je na odru znašel v družbi največjih svetovnih športnih legend. Celo takratni predsednik ZDA Bill Clinton je slovenskemu olimpioniku namenil pozdrav iz častne lože. V ZDA se je vrnil tudi dve leti pozneje, ko se je že bližal stotemu rojstnemu dnevu. Takrat je bil gost ameriških telovadcev v Los Angelesu in na stadionu, kjer so bile OI dvakrat (1932, 1984), pokazal nekaj telovadnih elementov, ki so bili že njegov zaščitni znak.

Primož Kozmus je za zdaj zadnji Slovenec z zlato olimpijsko kolajno. © Reuters

Štukelj je imel leta 1998, ko je 12. novembra dopolnil sto let, veliko obveznosti, ne le na športnem področju. Tako je obiskal tudi sedež OZN v New Yorku . Vrhunec pa je bilo praznovanje stoletnice v njegovem rojstnem kraju Novem mestu, kjer so mu pripravili gimnastično akademijo Ave, Triumphator , katere gosta sta bila tudi takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch in takratni slovenski predsednik Milan Kučan . Štuklja so v MOK povabili tudi na slavnostno odprtje iger v avstralski Sydney leta 2000, a jih najboljši slovenski olimpionik žal ni dočakal.

Štukelj pa je le prvi, ki je Sloveniji priboril olimpijsko zlato. Sploh prva medalja je že leta 1912 na igrah v Stockholmu pripadla Rudolfu Cvetku , ki je bil s sabljaško ekipo Avstro-Ogrske drugi.