Zimsko športno idilo bo v drugi polovici januarja zasenčil rokomet. Na Norveškem bodo naši rokometaši odprli pestro sezono, v kateri bo vrhunskih tekmovanj na pretek. Je napočil čas za novo veliko poglavje slovenskega rokometa?
| |
Slovenija na evropskih prvenstvih
|
|
1994: 10. mesto
1996: 11. mesto
1998: /
2000: 5. mesto
2002: 12. mesto
2004: 2. mesto
2006: 8. mesto
|
Pred pričetkom evropskega rokometnega prvenstva na
Norveškem
je sicer moč slišati veliko optimističnih napovedi, vendarle pa nekateri
dogodki povezani predvsem z "rošadami" na čelu rokometne zveze vlivajo tudi nekaj mešanih občutkov.
Slovenijo bo v deželi fjordov vodil starosta slovenskega rokometa
Miro Požun
, ki je po pravem "bliztkriegu" na čelu zveze tako rekoč čez noč v roke
dobil dirigentsko palico. Velenjski strateg je sicer odličen poznavalec slovenskega rokometa in
naših rokometašev, vendarle pa je nekdanji celjski strateg podedoval tudi "breme" sijajnega uspeha
naših rokometašev na evropskem prvenstvu v
Sloveniji
, ko so s srebrom naši fantje vsem prihodnjim generacijam naložili
mejnik, katerega bo zelo težko doseči (in preseči). Z izjemo srebrne kolajne je naš rokomet
velikokrat trpel za sindromom "podleganja prevelikemu pritisku", kar je bilo nenazadnje prisotno
tudi na zadnjem evropskem prvenstvu v
Švici
. Če obudimo spomine – Slovenija je prvi del tekmovanja končala s tremi
zmagami proti Poljski, Ukrajini in Švici, polna bera in zvrhan kup optimizma pa sta v drugem delu
stvari obrnila na 180 stopinj in po treh porazih s
Francijo
,
Nemčijo
in
Španijo
se je napovedan pohod na piedestal dokaj klavrno končal.
Kaj torej lahko od naših rokometašev pričakujemo tokrat? Verjetno bo kar držala trditev
selektorja
Požuna
, ki ponavlja, da je ključnega pomena uvodna tekma s
Čehi
. Zmaga proti Čehom je ne samo sijajna popotnica, temveč tudi krvavo potrebna
nujnost, saj nas v nadaljevanju čakata obračuna s svetovnimi podprvaki
Poljaki
in našimi starimi "prijatelji"
Hrvati
. Resda slednji ne bodo mogli računati na odličnega
Džombo
in prvo violino
Ivana Balića
, ki bo zaradi poškodbe zagotovo preskočil najmanj skupinski del,
vendarle pa se z domnevno oslabljenim nasprotnikom ne gre preveč ukvarjati. Na severu Evrope
Slovence čaka nemilo podnebje in pogoji, ki tudi slovenskim klubom vsaj v preteklosti niso bili
najbolj po godu.
"Na severu Evrope smo vedno imeli težave. Gre za njihov način prehrane, dolge noči, ritem
življenja in tako dalje in te stvari so nas v preteklosti že zadele. Toda to je treba
odmisliti,"
je pred kratkim v pogovoru za
zurnal24.si
povedal Požun.
|
|
|
Uroš Zorman bo vodil našo reprezentanco na parketu. © AFP
|
| |
Požun bo imel na razpolago dobro ekipo, v kateri vsaj na prvi pogled prevladuje v teoriji
uspešna mešanica izkušenj ter mladostniške ambicioznosti. Veseli povratek
Romana Pungartnika
, ki pri 36-ih letih še vedno igra kot v najboljših časih. Potem
ko se je premislil
Aleš Pajovič
, bomo pogrešali
Renata Vugrinca
, ki je bil v preteklosti pomemben člen reprezentance, ki za
razliko od svojih nogometnih in košarkarskih kolegov nastopa v športni opremi modre barve. Veliko
bo odvisno od kapetana
Uroša Zormana
, ki bo svoje soigralce dirigiral na igrišču, naša nemška legionarja
Roman Pungartnik in Vid Kavtičnik pa naj bi bila glavni orožji v napadu. Igra v obrambi ostaja
uganka. Nekaterih vidnih stebrov obrambe ni več, a ne gre dvomiti v to, da bo tudi novi val še kako
željan dokazovanja. Med vratnicama bosta stala dva dobra in preverjena vratarja (Škof, Lapajne), s
prav posebnim zanimanjem pa bomo spremljali rokometaše iz slovenskega prvenstva, ki do sedaj v
majici z državnim grbom še niso dobili prave priložnosti.
Požun trdi, da je cilj uvrstitev v drugi krog, vendar pa bo verjetno kar držalo, da vsi
skupaj s takšnim izkupičkom ne bi bili ravno najbolj zadovoljni. Boj za kolajne bi bila verjetno le
malce predrzna napoved, tako da bi bili najverjetneje zadovoljni tudi s skalpom katere koli
reprezentance, ki v rokometnem svetu uživa večji ugled od naše. Ne bomo pretiravali če trdimo, da
bi nas zmaga proti
Hrvatom
spravila v še prav posebej židano voljo.
Januar bo torej v znamenju rokometa. Igre, za katero se zdi, da vsaj teden dni vsako leto
postane alfa in omega slovenskega športa. Upajmo le, da si bomo Norveško zapomnili. Kaj pa od
rokometnih risov pričakujete vi?