Raziskovalci so že "izdelali" miš, ki je lahko pretekla dvakrat daljšo razdaljo od navadne miši, zdaj pa razvijajo posebno terapijo, ki bi telo prisilila , da bi proizvajalo več naravnega EPO-ja. Frank Delbeke

Eritropoetin , zdravilo, bolj poznano pod kratico EPO , ob katerem vsak zagotovo najprej pomisli na športnike, ki si s tem produktom pomagajo do boljših rezultatov. Vendar pa je ertitropoetin zdravilo, ki rešuje življenja. Jemljejo ga namreč bolniki, ki trpijo za slabokrvnostjo oziroma za tako imenovano anemijo. Športniki pa so ga kaj kmalu začeli zlorabljati. Seveda so sledile številne protidopinške kontrole. Ker uporaba eritropoetina veča število rdečih krvnih telesc oziroma spodbuja proizvodnjo le-teh, so borci proti dopingu konec 90. let postavili določeno mejo.

Proizvaja ga telo
Tisti športnik, ki je to mejo presegel, je moral zaradi "ogrožanja zdravja" 14 dni počivati. Šele v novem tisočletju so strokovnjaki v laboratorijih odkrili metodo, s katero so lahko v vzorcih urina našli sledi sintetičnega eritropoetina. To metodo so poimenovali kar avstralska metoda, ki je pomenila velik korak naprej v boju proti jemanju nedovoljenih poživil, saj so nekomu lahko dokazali, da je eritropoetin, ki ga sicer proizvaja tudi telo samo, jemal, čeprav prej omenjenih določenih mej ni presegel.

Sledi nedovoljenega eritropoetina in njegovih naslednikov strokovnjaki najdejo v vzorcih urina in ne v vzorcih krvi. © Reuters

"Športniki dobro vedo, koliko časa so pozitivni. Ob normalni dozi sledi eritropoetina v urinu ostanejo tri do štiri dni. Zato smo začeli izvajati nenapovedane kontrole na domu. Ker se to striktno izvaja bolj ali manj samo v kolesarstvu, je tukaj tudi največ pozitivnih primerov," je razložil eden izmed strokovnjakov na tem področju in predstavnik laboratorija DoCoLab v Belgiji Frank Delbeke , in dodal, da so imeli v njegovem laboratoriju številne primere pozitivnih vzorcev športnikov iz različnih disciplin: "Kolesarjev je bilo zgolj štiri odstotke, 20 odstotkov je bilo boksarjev, sedem odstotkov košarkarjev, potem pa so tu še bodybuilderji in nogometaši."

Dynepo, Aranesp
Vsekakor gre za zanimiv podatek, vendar naj opozorimo, da smo do zdaj govorili o tisti najbolj osnovni različici eritropoetina, pred leti pa so se že pojavile govorice o tem, da se športniki poslužujejo novega, izboljšanega eritropoetina druge generacije, imenovanega Aranesp . "Ta vrsta je trikrat močnejša od prejšnje, zato so ga nekateri športniki pogosto uporabljali, saj jim ga ni bilo treba jemati vsak drugi dan. Vendar ga zdaj z lahkoto odkrijemo, tako da se ne uporablja več," je potrdil Delbeke.

Preberite še ...

Ne mine dan brez črnih ovc Ricco izdal ime dobavitelja Ricco Priznal Ricco: Kontrole niso zanesljive Predober, da bi bilo res

Po lanski Dirki po Franciji pa so na dan prišle informacije, da naj bi si  Michael Rasmussen , že prej izključen zaradi drugačnih razlogov, pomagal z novim eritropoetinom, imenovanim Dynepo . Z njim naj bi si že prej pomagali številni atleti in športniki različnih disciplin, vendar nihče ni bil tudi uradno pozitiven. "To je že bolj podobno tistemu, kar proizvaja naše telo, zato ga je težko izslediti. Ker je sestavljen iz človeških in ne živalskih celic, ga v teoriji ne bi mogli izslediti," je priznal uradni zdravnik pri Mednarodni kolesarski zvezi (UCI) Mario Zorzoli .

Prav zato so uvedli poseben sistem nadzora, ko v vzorcih krvi iščejo nenavadna razmerja med številom rdečih krvnih telesc, številom retikulucitov in ravnjo hemoglobina. Športnike z nenavadnimi vrednostmi vzamejo pod drobnogled in prav oni so potem pogosto deležni nenapovedanih dopinških kontrol.

Riccardo Ricco je priznal jemanje nedovoljenega eritropoetina tertje generacije. © Reuters

	Zdaj obstajajo številne različice eritropoetina, ki se v svoji zgradbi med seboj le za malenkost razlikujejo. Werner Franke

Mircera oziroma Cera: So borci proti dopingu zmagali?
Riccardo Ricco je bil eden izmed treh kolesarjev, katerim so v vzorcih urina, odvzetih na Dirki po Franciji – na nenapovedani kontroli naj bi bil pozitiven tudi Emanuele Sella –, našli sledi nove vrste eritropoetina. Strokovnjaki najprej niso hoteli razkriti, kaj so v vzorcih našli, ko pa je padel Ricco so končno pojasnili, da so razvili novo metodo, kako odkriti novo vrsto krvnega dopinga, poznanega pod blagovno znamko Mircera oziroma Cera .

Najprej so trdili, da jim je to uspelo v sodelovanju s proizvajalcem tega zdravila, švicarskim podjetjem Roche , ki naj bi v izdelek podtaknilo posebno molekulo, s pomočjo katere so izsledili "grešnike". To je povedal predsednik Svetovne protidopinške agencije (WADA) John Fahey , vendar so kasneje strokovnjaki vse skupaj zanikali. "Presenečen sem. Vedel sem, da delajo na tem, da bi našli pravo metodo, vendar smo do zdaj lahko samo predvidevali, da si nekdo pomaga s tem poživilom. Vedeli smo, da so ga uporabljali že na Dirki po Italiji, vendar tega nismo mogli dokazati," je priznal Michel Audran , eden izmed devetih neodvisnih strokovnjakov pri Mednarodni kolesarski zvezi.

Znak za protidopinško kontrolo je strah in trepet za športnike, ki si pomagajo z nedovljenimi poživili. © Reuters

Vendar so Francozi iz laboratorija AFLD zdaj zatrdili, da so končno dohiteli tiste, ki na nedovoljen način pripravljajo športnike. Upravičeno pa se lahko vprašamo, ali so jih res. Čeprav se je o tem proizvodu nekoliko več začelo govoriti šele zdaj, pa so nekateri strokovnjaki na možno zlorabo le-tega opozarjali že pred tremi leti. Prav prej omenjeni Zorzoli je že takrat vse skupaj odločno zanikal, vendar je zdaj resnica prišla na dan.

Denar je sveta vladar
Kot smo že dejali, je eritropoetin zdravilo za bolnike, ki trpijo za anemijo oziroma slabokrvnostjo, za bolnike, katerih ledvice ne proizvajajo dovolj eritropoetina. Prvi primer takega zdravila se je začel uporabljati že okrog leta 1970. Med farmacevtskimi podjetji se v zadnjih letih odvija prava vojna, kdo bo izumil boljše zdravilo. Največja tekmeca sta prav švicarski Roche in ameriški Amgen , ki je izumil prej omenjeni Aranesp. Razlog je torej samo eden: denar. Z Mircero je na evropskem trgu pobudo spet prevzel Roche in samo vprašanje časa je, kdaj bo konkurenca izumila novo "zdravilo", ki bo reševalo življenja.

Mircera oziroma Cera: Samo za "bogataše"

Mircera naj bi na črnem trgu stala okrog tisoč evrov, dosegljiva pa naj bi bila zgolj v bolnišnicah in ne v lekarnah. Ricco bi moral zanjo plačati 700 evrov.

Strokovnjaki so enotni. Mircera oziroma Cera, tretja generacija eritropoetina, je boljša, saj bolnikom ni treba vsak drugi dan jemati injekcij tega hormona. Če jemljejo Mircero, je dovolj, da to storijo do dvakrat na mesec. Tudi pri športnikih je podobno, nekateri strokovnjaki, na čelu z Audranom, pa trdijo, da se prav na ta način športniki lažje izognejo pozitivnemu vzorcu ob nenapovedani dopinški kontroli, poleg tega pa ostale vrednosti v njihovi krvi lažje ostajajo v mejah normale in tako ne pristanejo na listi osumljenih, ki jih ponavadi še dodatno nadzirajo z nenapovedanimi kontrolami.

Konec dopinga ali šele začetek?
Če so se pri laboratoriju AFLD pohvalili, da so grešnikom stopili na prste, pa se z njimi še zdaleč ne strinjata prej omenjeni Delbeke in nemški strokovnjak na tem področju Werner Franke . "Zdaj obstajajo številne različice eritropoetina, ki se v svoji zgradbi med seboj le za malenkost razlikujejo. Dopinške kontrole pa jih prav zato težje odkrijejo, saj ne obstaja univerzalen test, s katerim bi izsledili vse. Gre predvsem za izdelke, ki prihajajo s Kitajske in jih lahko naročite kar prek spleta," je nekoliko ciničen Franke.

Werner Franke se še vedno trudi, da bi tudi Janu Ullrichu dokazal jemanje nedovoljenih poživil. © AFP

Iz Svetovne protidopinške agencije so se že oglasili in poudarili, da lahko z že obstoječimi metodami odkrijejo večino od teh različic. Na laž pa so jih postavili danski strokovnjaki, ki so v dveh laboratorijih, akreditiranih s strani agencije WADA štiri tedne osmim študentom dajali eritropoetin v dozah, ki naj bi jih jemali nekateri športniki. V prvem laboratoriju niso v nobenem izmed vzorcev odkrili tega hormona, v drugem laboratoriju pa so sledi eritropoetina zasledili zgolj v šestih od šestnajstih primerov.

Pa še to samo v vzorcih, ki so bili študentom vzeti, ko so jemali nadpovprečno količino eritropoetina. V enem primeru naj bi bil pozitiven tudi vzorec tistega študenta, ki erotropoetina sploh ni jemal, v drugem primeru se je zgodilo ravno obratno. Vzorec enega izmed študentov, ki je EPO jemal vsak dan je bil namreč negativen. Torej, so kontrole res tako nezmotljive, kot vsi trdijo?

	Vedeli smo, da so ga uporabljali že na Dirki po Italiji, vendar tega nismo mogli dokazati. Michel Audran

Se približuje genetski doping?
Za konec naj samo omenimo tisto, česar se Delbeke in nekateri drugi najbolj bojijo. To je genetski doping, ki naj bi se kaj kmalu razvil. Seveda najprej za potrebe zdravstva, kasneje pa očitno tudi za potrebe športnikov. "V roku desetih let se bo ta doping uporabljal za zdravljenje bolezni, kot je rak. Raziskovalci so že 'izdelali' miš, ki je lahko pretekla dvakrat daljšo razdaljo od navadne miši, zdaj pa razvijajo posebno terapijo, ki bi telo prisilila , da bi proizvajalo več naravnega eritropoetina. Menim, da bodo, ko bo raziskava končana, to izkoristili tudi športniki," je še dodal Delbeke.