Za največjo baltsko državo vojna v Ukrajini ni bila oddaljen konflikt. Bila je opozorilo. Litva, članica Nata in EU, ki meji na rusko enklavo Kaliningrad in Belorusijo, se pripravlja na morebitno vojno z Rusijo. Zaradi nove negotovosti v evropskem varnostnem redu se zdaj osredotočajo na krepitev varnosti.

Namestnik litovskega ministra za nacionalno obrambo Karolis Aleksa meni, da se bo grožnja Rusije pojavila v naslednjih treh do petih letih. Kot ključne dejavnike navaja rusko krepitev vojaške moči, pripravljenost na uporabo sile in ambicijo po preoblikovanju evropske varnosti. Litovske priprave so neposreden odgovor na te dogodke.

Foto: Profimedia vojska vojaki "Rusija je pokazala tako voljo kot pripravljenost uporabe vojaške sile za dosego svojih ciljev," je za Euronews povedal Aleksa in kot najjasnejši primer navedel Ukrajino. "Ruski režim bo izkoristil vojaško silo kot orodje za spremembo evropske varnostne arhitekture."

Izid vojne bo vplival na odnos Rusije. Vendar pa Aleksa pravi, da Vilnius pričakuje, da bo Moskva še naprej krepila svoje sile vzdolž vzhodnih meja Nata, vključno s Kaliningradom. Vsi kazalniki kažejo na "povečanje ruske agresije", če odvračanje ne bo dovolj močno, je dodal.

Zavezniki na terenu

Po mnenju Litve se odvračanje začne z vidno prisotnostjo zaveznikov. Od leta 2022 se je dejavnost Nata v državi znatno okrepila, pri čemer imata osrednjo vlogo Združene države Amerike in Nemčija.

Foto: Profimedia karolis aleksa V Litvi je Nemčija trajno namestila brigado do leta 2027. Za Aleksa je to velik politični znak, da je obramba Litve kolektivna odgovornost Nata, ne le nacionalna. V državi so tudi stalne ameriške čete, druge zaveznice, vključno z Nizozemsko in Norveško, pa prispevajo kopenske, zračne in pomorske sile.

• Preberite tudi: Ne ZDA, Trump v resnici krepi Kitajsko

Zračna obramba zdaj igra pomembno vlogo. Litva gradi lastne sisteme, medtem ko zaveznice Nata rotirajo enote zračne obrambe in lovilce na kopnem po baltski regiji. Na morju Nato nadaljuje svojo baltsko misijo, skupaj s prizadevanji Evropske unije za okrepitev zaščite kritične infrastrukture.

Krepitev nacionalne vojaške moči

Glavna prioriteta Litve je trenutno okrepitev nacionalne obrambe, da bi zagotovila pripravljenost države na trenutne grožnje. Vlada se je zavezala, da bo do leta 2030 vzpostavila operativno nacionalno divizijo, ki se bo lahko bojevala ob boku Natovih sil.

Foto: Profimedia vojska vojaki Logistika, inženiring, medicinska podpora ter poveljevanje in nadzor so enako pomembni, je pojasnil Aleksa.

Da bi to dosegli, Litva vlaga milijarde evrov v sodobno opremo. Med večjimi projekti nabave so tanki, pehotna bojna vozila, kot je CV90, nemški in francoski topniški sistemi ter ameriško raketno topništvo HIMARS. Pojavljajo se pritiski, da se do konca desetletja nabavi orožje, ga integrira in opremi enote za boj, navaja Dnevnik.hr.

Popolna obramba

Pripravljenost v Litvi presega vojsko. Koncept popolne obrambe je osredotočen na krepitev nacionalne odpornosti in pripravljenosti na vseh ravneh družbe.

Ključni element je Litovska strelska zveza, prostovoljna sila, podobna Nacionalni gardi. Število članov se je povečalo s približno 10.000 leta 2021 na več kot 18.000 danes.

"Razumemo, da smo majhen narod, vendar moramo imeti odporno in natančno obrambno industrijo," je za Euronews povedal Karolis Aleksa.

Foto: Profimedia vojska vojaki Litva bo letos za obrambo porabila približno 5 % svojega BDP, javna podpora zaveznikom in vojaškim naložbam pa je visoka. Raziskava ministrstva za obrambo je pokazala, da skoraj 80 % Litovcev podpira namestitev zavezniških in Natovih sil v državi. Vedno več je tudi strinjanja, da mora pripravljenost na vojno presegati poklicne vojake. Potekajo razprave o novačenju in vključevanju žensk.

Tudi v litovskih šolah se učenci učijo o nacionalni varnosti, prav tako se odpirajo centri za usposabljanje civilnih brezpilotnih letalnikov. "To ni priprava na vojno, ampak zgolj priložnost, da se otroci naučijo upravljati brezpilotne letalnike," je poudaril Aleksa.

Hibridne grožnje in vojskovanje v sivi coni

Litovsko obrambno načrtovanje se vse bolj osredotoča na grožnje, ki ne predstavljajo odprtega konflikta. Kibernetski napadi, dezinformacije, sabotaže in druge oblike hibridnega vojskovanja veljajo za stalna tveganja, ne le s strani Rusije, temveč tudi s strani njenih partneric, kot je Belorusija.

"Te metode že vidimo. Prihodnji konflikti bi se lahko začeli brez tankov, ki bi prečkali meje," je dejal Aleksa.

Posledično Litva vlaga v kibernetsko obrambo, odpornost informacij in boj proti dezinformacijam, da bi se družba lahko uprla manipulacijam in motnjam.

Foto: Profimedia vladimir putin Litva tesno povezuje krepitev svoje obrambe z evropsko in transatlantsko podporo. Litva bo do leta 2030 prejela do 6,3 milijarde evrov za približno 50 obrambnih projektov prek varnostnih posojil EU. Litva pričakuje tudi dodatno podporo prek obrambnih programov EU in naslednjega večletnega proračuna bloka.

Vojaška mobilnost ostaja še ena prednostna naloga. Hitrejši premik vojakov in opreme čez meje, pogosto imenovan "vojaški schengen", bi neposredno podprl obrambne načrte Nata na vzhodnem krilu. "Ne želimo si vojne. Želimo si odvračanja," pravi Aleksa.

dezurni@styria-media.si