Voditeljem G8 so se sklepni dan vrhunskega srečanja pridružili predsedniki držav in vlad Kitajske, Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) ter Indonezije, Avstralije in Južne Koreje. Srečanje ni prineslo oprijemljivega dogovora glede zmanjšanja izpustov. Voditelji 16 držav so se strinjali, da so podnebne spremembe eden od največjih izzivov našega časa in da bodo nadaljevale konstruktivno sodelovanje s ciljem uspeha mednarodne konference o podnebnih spremembah v Köbenhavnu. O organizaciji konference, ki bo leta 2009 v Köbenhavnu, so se dogovorili decembra lani na Baliju.

Brez zavezujočih okvirov
Izjava pa ne vsebuje časovnih okvirov ali zavezujočih ciljev za zmanjšanje izpustov. Skupina najbolj naprednih držav v razvoju je G8 pozvala, naj do leta 2020 zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov za od 25 do 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, namera osmerice najrazvitejših držav o vsaj polovičnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 pa po njihovem mnenju ni dovolj.

V skupini G8 je prevladalo stališče, da si bo vsaka od držav članic sama zastavila ciljno znižanje za obdobje po letu 2012, ko se izteče veljavnost kjotskega protokola. Od držav v razvoju, med katerimi sta predvsem Kitajska in Indija večji onesnaževalki okolja, je G8 pričakoval konkretne zaveze. Po mnenju držav v razvoju pa bi morale vodilno vlogo prevzeti bogate države, saj naj bi bile zgodovinsko odgovorne za podnebne spremembe.