Voditeljem G8 so se sklepni dan vrhunskega srečanja pridružili predsedniki držav in vlad Kitajske,
Indije, Brazilije, Mehike in Južnoafriške republike (G5) ter Indonezije, Avstralije in Južne
Koreje. Srečanje ni prineslo oprijemljivega dogovora glede zmanjšanja izpustov. Voditelji 16 držav
so se strinjali, da so podnebne spremembe eden od največjih izzivov našega časa in da bodo
nadaljevale konstruktivno sodelovanje s ciljem uspeha mednarodne konference o podnebnih spremembah
v Köbenhavnu. O organizaciji konference, ki bo leta 2009 v Köbenhavnu, so se dogovorili decembra
lani na Baliju.
Brez zavezujočih okvirov
Izjava pa ne vsebuje časovnih okvirov ali zavezujočih ciljev za zmanjšanje izpustov. Skupina
najbolj naprednih držav v razvoju je G8 pozvala, naj do leta 2020 zmanjšajo izpuste toplogrednih
plinov za od 25 do 40 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, namera osmerice najrazvitejših držav
o vsaj polovičnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 pa po njihovem mnenju ni
dovolj.
V skupini G8 je prevladalo stališče, da si bo vsaka od držav članic sama zastavila ciljno
znižanje za obdobje po letu 2012, ko se izteče veljavnost kjotskega protokola. Od držav v razvoju,
med katerimi sta predvsem Kitajska in Indija večji onesnaževalki okolja, je G8 pričakoval konkretne
zaveze. Po mnenju držav v razvoju pa bi morale vodilno vlogo prevzeti bogate države, saj naj bi
bile zgodovinsko odgovorne za podnebne spremembe.
0
ogledov
Dogovor visi v zraku
Voditelji skupine G8 so se sešli s predstavniki osmih najnaprednejših držav v razvoju. Države imajo skupno vizijo boja proti segrevanju ozračja, ostajajo pa razlike v pristopu k reševanju vprašanja.
