Ameriški predsednik Barack Obama je le nekaj ur po prisegi vojaškim tožilcem v zaporu Guantanamo naložil začasno ustavitev vseh postopkov proti zapornikom, kar so mnogi pozdravili. Vojaški sodniki naj bi na zahtevo ameriškega predsednika odgovorili že danes. Obamova zahteva se tako nanaša na 21 zapornikov, ki so obtoženi sodelovanja pri terorističnih napadih na ZDA 11. septembra leta 2001, v katerem je umrlo 3000 ljudi. Nekaterim zapornikom grozi celo smrtna kazen. Novi ameriški predsednik se sicer zavzema za zaprtje vojaškega zapora Guantanamo, v katerem po mnenju mnogih humanitarnih organizacij ZDA kršijo človekove pravice. Večina zapornikov naj bi bila tako zaprta brez obtožnice, zaporniki pa naj bi bili izpostavljeni tudi mučenju. V zaporu, ki so ga ameriške oblasti odprle pred sedmimi leti, je sicer zaprtih še okoli 248 tujih državljanov. V vseh teh letih pa je administracija bivšega predsednika Georgea Busha uspela samo trem zapornikom dokazati sodelovanje s teroristi.

Pozitivni odzivi na Obamovo odločitev
"Navdušen sem, da je bil eden prvih korakov predsednika Obame obrniti novo stran pri tej žalostni epizodi zapora v Guantanamu," je sporočil evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot. "Zame je to velik simbol. V pravni državi mora biti vsak deležen pravice do obrambe," je dodal.

Odločitev Obame, da ustavi vojaška sojenja v Guantanamu, je dobrodošel korak, a mu mora slediti njihova popolna opustitev, so menili v Amnesty International. V organizaciji za zaščito človekovih pravic še ocenjujejo, da bi morali opustiti vse obtožnice proti pripornikom, ki bi jim nato morali soditi v okviru ameriškega zveznega sodnega sistema.

Kot "zelo pozitivno" je Obamovo odločitev pozdravil posebni poročevalec ZN, ki se ukvarja z vprašanji mučenja, Manfred Nowak. Izrazil je prepričanje, da bodo procese opustili v celoti.

Prioriteta tudi Irak in Bližnji vzhod
Obama bo prvi delovni dan pozornost posvetil tudi sodelovanju ameriške vojske v Iraku. Tako se bo sestal z visokimi predstavniki ameriške vojske in se z njimi poskušal dogovoriti o postopnem končanju ameriške vojaške misije v Iraku. Velika pričakovanja od Obame pa so predvsem na Bližnjem vzhodu, kjer vsi pričakujejo njegove prve korake. Tako naj bi se aktivno lotil spora med Palestinci in Izraelom in naj bi po nekaterih virih tujih medijev že danes imenoval posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Georgea Mitchella, ki je pomagal pri dosegi sporazuma na Severnem Irskem.

Gospodarska kriza in splav
Izogniti pa se ne bo mogel niti svetovni finančni krizi. Z ekipo gospodarskih in finančnih strokovnjakov bodo poskušali oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih razmer in oživitev gospodarstva. Slednje se Obama želi lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 825 milijard dolarjev. Ena izmed prvih potez novega predsednika pa naj bi bil tudi preklic odloka administracije zdaj že nekdanjega predsednika Georgea Busha, ki prepoveduje financiranje tujih organizacij, ki so povezane z umetnimi prekinitvami nosečnosti.

Obamov prvi delovni dan
Novi ameriški predsednik je prvi dan svoje nove službe začel z obiskom nacionalne katedrale v Washingtonu, kjer se je z ženo Michelle, vrhovnimi sodniki, predstavniki svojega kabineta in kongresa udeležil tradicionalnega bogoslužja, ki ga opravljajo že od leta 1789, ko je kongres zahteval, da Američani molijo za takratnega predsednika Georgea Washingtona. Še nikoli pa se ni tradicionalnega bogoslužja udeležilo toliko predstavnikov različnih veroizpovedi kot letos. Bogoslužja so se namreč udeležili predstavniki evangeličanske cerkve, islama, grške ortodoksne cerkve, trije rabini, hinduistična svečenica in kardinal rimokatoliške cerkve.

Po kosilu se je Obama srečal s svojimi svetovalci, s katerimi se je pogovarjal o omejitvah pri raziskavah izvornih celic, ki jih želi čim prej odpraviti. Nato je Obama Afroameričanom spregovoril o spremembah klime in razmerah v Iranu.