Izvajanje uredbe o sistematičnem nadzoru kontrole na meji in posledični zastoji na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško, so hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović spodbudili, da je evropske voditelje - predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, Evropskega parlamenta Antonia Tajanija in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerja - pozvala, naj čim prej ukrepajo in poskušajo najti drugačno rešitev, saj bi takšen nadzor lahko močno prizadel prav Hrvaško.

"Poudariti moram, da se hrvaški državljani v teh dneh sprašujejo, kako je mogoče, da so lažje vstopali v Republiko Slovenijo in Evropsko unijo, ko Hrvaška še ni bila članica Evropske unije, kot pa zdaj, ko to je. To je res absurd!"  S temi besedami je hrvaška predsednica opozorila, da Hrvaška pričakuje odprt pretok ljudi in blaga med vsemi članicami, nadzor pa naj bi se po njihovem prepričanju opravil na skrajnih mejah Evropske unije, ne glede na schengensko območje, v katero si Hrvaška šele želi vstopiti.

Ključnega pomena za Hrvaško pa je tudi potencialna grožnja, da bi se del turistov zaradi gneče preusmeril na druge destinacije. S tem bi bil prizadet tudi njihov BDP, saj turizem predstavlja petino prihodkov.

Slovenska nagajanja?

Tako kot hrvaški prometni strokovnjak Željko Marušić je tudi predsednica Kolinda Grabar-Kitarović podvomila o dobro sosedske odnose in dolge kolone pripisala tudi potencialnemu nagajanju slovenske politike.

"Moram poudariti, da je takšno ravnanje Republike Slovenije v hrvaški javnosti vzbudilo vtis, da so se uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da lahko Slovenija sprejeme določene ukrepe in prepreči prihod turistov kot odgovor in svojevrstna prisila na ravnanje Hrvaške v arbitražnem postopku, ki ga Republika Hrvaška razume kot nepovratno kompromitiranega in preteklost," je zapisala hrvaška predsednica, ki je ciljala na izjave zunanjega ministra Karla Erjavca v Studio City, kasneje je svoje izjave sicer močno omilil.

Ob tem je sicer dodala, da si želi boljših odnosov s Slovenijo in kot primer izpostavila, da na meji Hrvaške in Madžarske ni bilo nikakršnih zapletov.

Karl Erjavec: To so takrat zlorabili mojo izjavo

"Jaz nisem nikdar grozil glede tega. To so takrat zlorabili mojo izjavo," pa se je na pismo hrvaške predsednice in namigovanja glede nagajanja po poročanju STA odzval minister Erjavec in zagotovil, da izvajanje uredbe nima nobene zveze z arbitražnim postopkom. Ponovil je, da je Slovenija pač dolžna upoštevati uredbo in da so na morebitno gnečo opozarjali tudi sami, a niso bili "uslišani". 

"Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo," je še dejal Erjavec in izrazil željo, da tudi Hrvaška  čim prej postane del schengna in potem teh težav ne bi bilo, "a žal zaenkrat še vedno ne izpolnjujejo teh pogojev".

Pahor: Izvajanje uredbe o mejni kontroli nima nobene povezave z arbitražo

Tako kot Erjavec je v pisni izjavi tudi predsednik Borut Pahor zatrdil, da izvajanje uredbe o mejni kontroli nima nobene povezave z arbitražo. Ob tem pa je poudaril, da podpira delovanje vlade in pristojnih organov pri krepitvi nadzora meje. Kot so zapisali v uradu predsednika, pa je v vseh izjavah, tudi v govoru pred Državnim zborom novembra 2015, Pahor poudaril, da se "za nobeno ceno, nobeno ceno, meja najbolj povezanega dela Evropske unije ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja".