V hrvaškem saboru so poslanci danes glasovali proti sprejetju zakona o medicinski prekinitvi nosečnosti, ki ga je predlagala SDP. Levi del opozicije meni, da je treba sprejeti nov, sodoben zakon, ki regulira prekinitev nosečnosti, v HDZ pa menijo, da je predlog SDP slabši od 40 let starega zakona, poročajo hrvaški mediji.
Proti predlogu zakona je glasovalo 78 poslancev, 47 jih je bilo za, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo.
SDP: Zakon je treba posodobiti
V SDP so med razpravo, ki se je začela v četrtek in je trajala do danes do 4. ure zjutraj, poudarili, da mora biti prekinitev nosečnosti zakonita, varna, dostopna in kakovostna. Zakon izpred 40 let je po njihovem mnenju treba posodobiti, ženske pa morajo imeti pravico, da se svobodno odločajo o rojevanju oziroma o tem, ali bodo prekinile nosečnost. Ob tem jim je treba omogočiti dostop do informacij ter spoštovati njihovo zasebnost in dostojanstvo.
Kot so še poudarili v SDP, so z zakonom predlagali pravico do izbire in svobodo izbire ter s tem zakonom nikogar v nič ne silijo.
V HDZ so predlog zakona ocenili kot nekakovosten in nestrokoven ter celo sramoten. Po njihovem mnenju zakon namreč prekinitev nosečnosti postavlja kot pravilo, ne pa kot izjemo.
Nihče dovolj usposobljen za poseg, poslali so jo v Slovenijo
Javno razpravo o splavu, ki se je nato nadaljevala tudi v saboru, je spodbudil primer 39-letne nosečnice Mirele Čavajda. Več o primeru lahko preberete v članku Kalvarija Hrvatice, ki ji niso dovolili opraviti splava, vendarle končana. Ta je v 24. tednu nosečnosti izvedela, da ima njen otrok velik tumor na možganih, zaradi katerega otrok rojstva ne bo preživel ali pa bo hudo prizadet.
Ko je želela opraviti splav, se je začela njena težka izkušnja z bolnišnicami na Hrvaškem. Zavrnile so jo vse klinike, na katere se je obrnila, češ da je splav po 10. tednu nezakonit, čeprav hrvaška zakonodaja predvideva tudi izjeme.
Po dvotedenski bitki, ki se je odvijala tudi prek medijev, ji je drugostopenjska komisija v Zagrebu odobrila splav, a so jo s klinike Petrova, na katero se je obrnila, vseeno napotili v Slovenijo, saj sami nimajo kadra, ki bi znal opraviti ta poseg.
Slovenski ginekolog okrcal hrvaške kolege
Na dogajanje pri sosedih se je odzval tudi predsednik Združenja za perinatalno medicino pri SZD Gorazd Kavšek. Dejal je, da hrvaški kolegi termin "umetna prekinitev nosečnosti" precej zlorabljajo, saj da namen zakona vsekakor ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda.
Prav tako sam postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini "že dolgo ne poteka več tako, kot je žal razbrati iz izjav nekaterih hrvaških kolegov", je dejal Kavšek, ki se je skliceval na besede, ki jih je na hrvaški nacionalni televiziji izrekel ginekolog Ante Ćorušić.
"To je brutalen postopek, kjer z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa. Gre za uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje."
Ante Ćorušić, predsednik hrvaškega društva za ginekologijo in porodništvo in direktor zagrebškega kliničnega centra
Kavšek je namreč pojasnil, da do 22 tedna tedna nosečnosti v veliki večini primerov z zdravili sprožijo prekinitve nosečnosti - popadke in iztis ploda (rojstvo) iz maternice, ki tekom postopka tudi umre. "Od 22 tedna nosečnosti pa najprej z injekcijo (največkrat kalijevega klorida) najprej ustavimo plodovo srce (običajno hipoma) in nato z zdravili sprožimo popadke ter iztis ploda (rojstvo) iz maternice," je razložil in dodal, da gre v obeh primerih za porod, pri katerem nudijo vse načine rojevanja vključno z lajšanjem bolečine.
"Zato v celoti zavračamo tendeciozne izjave nekaterih posameznikov, ki z neprimernimi besednimi zvezami namerno kriminalizirajo obstoječe zakonske pravice ter postopke, ki potekajo po najvišjih etičnih in strokovnih standardih."