V Kataloniji za zvečer napovedujejo še bolj množične proteste. Ljudje so se kmalu po objavi sodbe vrhovnega sodišča med drugim začeli spontano zbirati v Barceloni in Gironi. V prestolnici Katalonije je na ulice prišlo okoli 8000 ljudi, v Gironi pa 6000, navajajo oblasti.
Civilnodružbena organizacija Tsunami Democratic je pozvala k blokadi barcelonskega letališča Prat, kjer so protestniki zasedli terminal 1 in se ne želijo umakniti. Z letališča že poročajo o prvih zamudah zaradi protestov. Prišlo je tudi do prerivanja s policisti, ki so uporabili gumijevke. Za nekaj časa so morali ustaviti promet na železnici in podzemni železnici, ki povezujeta letališče z mestom, a zdaj že normalno obratujeta.
Protestniki blokirajo tudi več cest in železniških prog po regiji, med drugim v Gironi.
Gre za odziv na odločitev španskega vrhovnega sodišča, ki je danes devetim katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve Katalonije od Španije leta 2017 dosodilo med devet in 13 let zapora. Obsojeni so vstajništva in zlorabe javnih sredstev.
Odziv slovenskega zunanjega ministrstva
Zunanji minister Miro Cerar je v odzivu na sodbo katalonskim voditeljem izpostavil, da je Španija suverena država in da je treba spoštovati suverenost njenega notranjega pravnega reda, kot to spoštujejo drugi, ko gre za Slovenijo. "Ne smemo se v to vmešavati," je poudaril Cerar po zasedanju zunanjih ministrov EU v Luksemburgu.
Cerar je najprej izpostavil zavedanje, da je s slovenskega vidika zadeva precej čustvena. Vsi se še spomnimo časa, ko so Katalonci navdušeno podpirali naš proces osamosvojitve, zato se Slovenke in Slovenci, tudi nekateri politiki, na to zadevo odzivajo z izrazom hvaležnosti, je dejal.
A ključno je po ministrovih besedah stališče, ki ga moramo zavzeti kot država, pri čemer je treba ravnati odgovorno, ob upoštevanju vseh dejstev. Španija je demokratična, pravna država in članica EU, ki zagotavlja vsem svojim državljanom temeljne človekove pravice, je poudaril.
Primer Katalonije tako po Cerarjevih navedbah nikakor ni primerljiv s slovenskim primerom, saj je Slovenija v letih 1990 in 1991 stremela k temu, da bi sploh postala demokracija in članica EU. "Primerjava med tema dvema procesoma ni na mestu, čeprav ljudje to včasih čustveno primerjajo, kar je razumljivo," je menil.
Ob tem je ocenil, da se bodo katalonski voditelji na odločitev zelo verjetno pritožili.
[ Obsojeni so vstajništva in zlorabe javnih sredstev. ] No pa smo bomo dobili prve 'demokratične' 😆 zapornike v demokratični …
Kot prvo, o suverenosti nekdanje skupne države Jugoslavije ni in ne more biti nikakršnega dvoma, torej je primerjanje še kako …
kaj pa lahko pričakujemo or riti kot jee cmerko,,le zakaj ga oče ni naučil poštenja in morale ,,a je bilo …