V prvi fazi posvetovanja komisija socialne partnerje sprašuje, ali in v kakšnem obsegu bi bilo v zvezi s trenutno direktivo o delovnem času treba ukrepati na ravni EU.

"To, da se v lanskem letu nismo uspeli dogovoriti o pregledu zakonodaje o delovnem času, ne pomeni, da problemov v zvezi z veljavnimi pravili ni več. Poiskati moramo uravnovešeno rešitev, ki bo zadovoljila dejanske potrebe delavcev, podjetij in potrošnikov v 21. stoletju," je začetek vnovičnega javnega posvetovanja pospremil evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor.

V Bruslju poudarjajo, da so bila od propada spravnega postopka med Svetom EU in Evropskim parlamentom aprila lani v razpravo vključena dodatna vprašanja, ki odražajo temeljne spremembe v svetu dela v zadnjih dvajsetih letih.

Z 39 ur skrajšal na 37,8 ure
Povprečni tedenski delovni čas v Evropi se je tako z 39 ur leta 1990 do leta 2006 skrajšal na 37,8 ure, delež zaposlenih s krajšim delovnim časom v delovni sili pa se je s 14 odstotkov leta 1992 do leta 2009 povzpel na 18,8 odstotka. Vedno več je tudi nihanj posameznikovega delovnega časa v letu in v življenju, kar je odraz večjega poudarka na ukrepih za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, kot so gibljiv delovni čas ter krepitve neodvisnosti delavcev, ki jo prinaša razmah bolj na znanju temelječega gospodarstva.

Komisija zato načrtuje obsežen pregled veljavnih pravil o delovnem času, ki ga bo začela s podrobno oceno veljavnih določb in vprašanj v zvezi z njihovim izvajanjem, nadaljevala pa z obravnavo različnih možnosti za njihovo reševanje. Posvetovanje s socialnimi partnerji v prvi fazi je prvi korak na tej poti.