Temeljni cilj tokratnega vrha je, da evropski voditelji potrdijo skupno stališče za ukrepanje za umiritev najhujše finančne krize po velikem borznem zlomu leta 1929, ki ogroža prihranke ljudi in delovna mesta.

Temelje za uresničitev tega cilja so postavili voditelji evroskupine v nedeljo v Parizu. Bistvo ukrepov je vsestranska pomoč bankam in drugim finančnim institucijam za ohranjanje likvidnosti in solventnosti ter za čimprejšnjo oživitev medbančnega trgovanja.

Kriza naj ne bo izgovor
Vroča razprava se obeta tudi glede globalnega perečega problema – podnebnih sprememb. Nekatere države članice namreč poskušajo finančno krizo izkoristiti za to, da bi si izpogajale ugodnejše pogoje v boju proti podnebnim spremembam v okviru podnebno-energetskega svežnja, zato je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso dan pred vrhom posvaril pred popuščanjem v boju proti podnebnim spremembam. "Upam, da bo prevladala etika odgovornosti," je pozval.

Voditelji EU bodo sicer razpravljali tudi o zavrnitvi Lizbonske pogodbe na irskem referendumu junija letos, ena od ključnih tem pa bo tudi vprašanje nadaljnjih odnosov z Rusijo po umiku ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred sporom z Gruzijo.